19. 10. 2021
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma pojasnjujemo, da določanje delovnega čas portala e-sodstvo ni predmet predpisov, za sprejem oziroma predlaganje katerih je pristojna Vlada RS. Poslovni čas sodišč ureja Sodni red (Uradni list RS, št. 87/16) kot akt, ki ga na podlagi Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE) sprejme minister, pristojen za pravosodje, po predhodno pridobljenem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča RS. S Sodnim redom se določajo notranja organizacija sodišč, način poslovanja sodišč v posameznih vrstah zadev, podrobnejša pravila o dodeljevanju zadev posameznim sodnikom, način poslovanja v primerih, ko stranka, priča ali oškodovanec uporablja pred sodiščem svoj jezik in pisavo, organizacija in opravljanje nujnih procesnih dejanj, poslovanje v zadevah sodne uprave in pisarniško tehnično poslovanje sodišč ter pravila o urejanju drugih vprašanj, če zakon tako določa.
Veljavni Sodni red tako v 50. členu določa poslovni čas sodišč, vendar pa se te določbe nanašajo zgolj na fizično poslovanje sodišč. Sodni red v 241. členu določa, da se v primeru elektronskega poslovanja z zadevami smiselno uporabljajo določbe tega reda, ki urejajo poslovanje z zadevami v fizični obliki in da so pravila elektronskega poslovanja sestavni del akta, ki ga na podlagi zakona, ki ureja sodišča, predpiše predsednik vrhovnega sodišča. To pomeni, da mora sodišče zagotavljati delovanje portala e-sodstvo samo med 8. in 16. uro, torej v času poslovanja sodišč, pri čemer pa Sodni red ali druga normativna podlaga ne vsebuje omejitve, da sodstvo delovanja portala ne bi zagotavljalo tudi zunaj poslovnega časa sodišča.
Odsotnost urejanja materije delovnega časa portala e-sodstvo v podzakonskih aktih je pravzaprav smiselna, saj gre za vprašanje organizacije sodstva kot neodvisne veje oblasti, zato ne bi bilo primerno, da bi Vlada RS ali pa Ministrstvo za pravosodje kot organa izvršilne veje oblasti posegala v ta vprašanja. Gre torej za ureditev, ki je v domeni sodstva, kar izhaja tudi iz določb 70. člena Zakona o sodiščih, ki izvajanje enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč ter skrb za pravni informacijski sistem sodišč poverja Centru za informatiko kot posebne organizacijske enote sodstva.
Ne glede na to pa se je zakonodajalec odločil, da v posebnih primerih oziroma na posebnih področjih omogoči regulacijo delovnega časa spletnih storitev sodstva. Na področju zemljiške knjige tako že od leta 2011 velja obvezno elektronsko poslovanje, kar je skupaj z dejstvom, da sta načeli javnosti in načelo zaupanja v zemljiško knjigo temeljna postulata zemljiškoknjižnega prava, narekovalo potrebo, da se izvršilno vejo oblasti, konkretno ministra, pristojnega za pravosodje, izrecno zakonsko pooblasti, da med drugimi vprašanji elektronskega poslovanja zemljiške knjige uredi tudi vprašanje zagotavljanja javnosti informatizirane javne knjige in informatizirane zbirke listih (7. točka prvega odstavka 125.e člena Zakona o zemljiški knjigi; Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L, 16/19 – ZNP-1 in 121/21). Posledično je v šestem odstavku 8. člena Pravilnika o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 30/11, 55/11 in 13/21) določeno, da mora informacijski sistem e‑sodstvo omogočati izvajanje eZK opravil vsak delavnik od 8.00 do 20.00 ure. Kot pojasnjeno zgoraj lahko tudi na področju zemljiške knjige sodišče zagotovi dostopnost sistema in s tem posledično opravljanje eZK opravil izven s pravilnikom določenega časa (in seveda hkrati zagotovi, da se lahko opravijo tudi vsi vzdrževalni procesi in prenesejo vsi podatki). Tako je v praksi zemljiška knjiga – natančneje vpogledi vanjo – dostopna javnosti tudi med vikendi med 8.00 in 20.00 uro (če seveda ni nepredvidenih večjih vzdrževalnih del). Zaradi varnosti in morebitnih nepredvidenih nujnih posegov, ki so potrebni za nemoteno delovanje sistema eZK med delavniki, pa pravilnik takšnega zagotavljanja delovanja sistema med vikendom sodišču izrecno ne nalaga.
Strinjamo se z vašim opažanjem, da si uporabniki želijo in pričakujejo delovanje spletnih storitev 24 ur na dan oziroma v čim širšem obsegu, saj jim ritem dela in bivanja pogosto narekuje oziroma dopušča njihovo uporabo šele v večernih ali jutranjih urah. Prav tako smo mnenja, da je spletnim storitvam pravzaprav inherentno ravno to, da so dostopne bolj ali manj povsod in ob vsakem času. Ravno to jim daje prednost pred klasičnim fizičnim poslovanjem. To je skupaj z drugimi prednostmi tudi razlog, da si je Vlada RS kot enega razvojnih ciljev zadala čim večji obseg digitalizacije oziroma informatizacije storitev svoje uprave kot tudi storitev drugih vej oblasti. Kot razvidno iz zgornjih pojasnil, gre pri storitvah e-sodstva za področje, ki sodi primarno v pristojnost sodne veje oblasti, a je povezano tudi s pristojnostmi izvršilne veje. Vlada RS in Ministrstvo za pravosodje si bosta zato v dialogu in sodelovanju s sodno vejo oblasti prizadevala in podprla vse rešitve, ki bodo omogočile delovanje portala e-sodstvo tudi zunaj sedanjih časovnih okvirjev, a zgolj v primeru, da takšne rešitve ne bi negativno vplivale na varnost in pravilnost delovanja informacijskega sistema. Ta je namreč glede na naravo vlog in zadev, ki jih obravnava sodstvo, izjemnega pomena.
Na podlagi opisanih pravnih podlag in dejstva, da lahko sodstvo zagotovi delovanje svojih elektronskih storitev tudi v širšem časovnem obsegu, kot mu to nalagajo te podlage, je aktualno stanje delovanja sistema naslednje: podportali Izvršba, eINS in e-vloga v civilnih postopkih so praviloma odprti ves čas (torej vse dni v letu in ves dan), razen v času kratkotrajnega dnevnega ponovnega zagona, v času vzdrževanja (ki je vnaprej napovedano) ali tehničnih težav. Podportal eZK pa bo od srede 22.9.2021 dalje tudi ponovno odprt vsak dan v letu, tudi po 20. uri, razen v času ponovnega zagona (enako kot ostali podportali) in nočne obdelave (ki se vrši po 24. uri in traja okoli dve uri). Pri tem dodajamo, da lahko Vrhovno sodišče zagotavlja tehnično pomoč strankam samo znotraj poslovnega časa, čeprav podportali delujejo tudi izven le-tega.