23. 8. 2021
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
V veliko evropskih državah se proda več električnih kot pa običajnih koles. V 2019 je bilo v Sloveniji po nekaterih podatkih vsako peto prodano kolo električno, na Nizozemskem je bilo 40 odstotkov vseh prodanih koles električnih, v Nemčiji tretjina. V času karanten zaradi epidemije COVID-19 se je povpraševanje izdatno povečalo, kar je upoštevati v smislu, da je potrebno iskati produkte, ki bodo potrošnika lahko zadovoljili, torej je tudi tu potrebno prilagajanje vsakega ponudnika povpraševanju na trgu. Tem bolj, kot gre za dobro alternativo prevoznim sredstvom, ki puščajo ogljični odtis, bolj smiselno je takšno investicijo potrošnika podpreti.
Potrošnikovim potrebam se je potrebno prilagoditi na način, da bo zares motiviran za uporabo alternativne oblike prevoza, pri čemer je pričakovati, da bo iskal sebi čim ustreznejšo možnost, kar v veliki večini primerov e-kolesa so; tudi v neprimerljivo večji meri kot navadna. Ljudem, katerim kolesarjenje na običajnem kolesu predstavlja poseben napor (zlasti pri vožnji po zahtevnejšem terenu), tehnologija olajša premikanje (to je privlačna prednost zlasti za uporabnike, ki se namenijo denimo v službo, saj se pri tem ob povprečni vožnji po preprostejšem terenu ne bodo spotili pa tudi ljudi, ki niso športno naravnani, je tako lažje pritegniti k menjavi avtomobilskega sedeža za sedež e-kolesa), nudi pa še dodatne funkcije, privlačne uporabniku (zaklepanje, sledenje, meritve), poleg tega so e-kolesa tudi udobnejša od navadnih koles.
Ta kolesa imajo pogosto baterije, ki se jih lahko reciklira, za pogon je poleg vložka v gibanja potrebne nekaj elektrike, k uporabi tega vira energije pa se družba tudi pretežno usmerja. S pravilnim polnjenjem in načinom uporabe oz. ravnanja z njimi, glede katerih obstajajo navodila oz. priporočila, se poleg tega da življenjsko dobo baterije tudi podaljšati, na trgu pa so tudi že nove, zmogljivejše baterije.
Menimo, da se z e-kolesi lažje doseže kompromis z vsakim (potencialnim) uporabnikom določene vrste prevoza, ker se podpre uporabo okolju bistveno bolj prijazne alternative, ki pa jo je uporabnik tudi prej pripravljen uporabiti, saj se mu davek na ceno udobja ali drugih koristi, ki jih vidi v vožnji z denimo avtomobilom, zdi vreden, da tudi sam prispeva k izboljšanju stanja v okolju.
Ta odgovor je zanimiv, poskuša namreč opravičiti rabo električnega namesto navadnega kolesa, ki je vsekakor bolj okolju prijazen. In zakaj sofinanciranja nakupa ne bi vsaj izenačili z električnimi upoštevaje, da ljudje potrebujejo vzpodbudo tudi za navadna kolesa, mogoče še bolj? Skratka, na silo napisan odgovor po naročilu nadrejenega, avtor bi lahko bil vsaj tako iznjdljiv, da bi zagotovil proučitev predloga.
Precej časa nazaj sem predlagal, da bi na željo delavca temu namesto povračila stroškov za prevoz na delo plačali obroke nakupa kolesa za prevoz na delo.
Kolo dobis za 150eur novo, super za po mestu... to je 2-3 tanki bencina... zakaj rabis subvencijo za to, mi ni jasno.
Gre za princip. Po moje.
Princip je, da v dveh, treh mesecih vožnje s kolesom, odplačaš kolo, pa še birbauha se znebiš. Nevem zakaj bi to morali financirat drugi davkoplačevalci.
ker za 150 eur ne dobiš kolesa, s katerim lahko prevažaš 3 otroke (cargo bike). In ker gre za princip.
vlada ne mara kolesarjev
Seveda, prehod zgolj ene osebe iz redne uporabe avtomobila na redno uporabo kolesa, je iz vidika njenega ogljičnega odtisa zelo dobrodošel, saj se lahko ta znatno zmanjša.
V primeru, da to stori več tisoč ljudi, pa je dober učinek na okolje toliko večji.
Vsekakor je potrebno spodbujati kakršnokoli zmanjšanje uporabe fosilnih goriv s tistimi, ki so okolju, ljudem in živalim manj škodljiva.
Ja res, zanimiv predlog, ki kaže na absurdnost subvencioniranja električnih vozil, ki so subvencionirana 2x. Pri nakupu in pri pri nabavi energije (razlika med obdavčitvijo goriva in elektrike je enormna). Če subvencionirajo električne avtomobile do 4.500 EUR, bi morali električna kolesa v enakem znesku, navadna kolesa pa še 2x več (recimo do 9.000 EUR). To bi bilo sicer malo absurdno, saj bi Slovenci naenkrat postali narod z najboljšimi kolesi na svetu, ampak vsaj enih 30% bi pa država lahko dala zraven. Mogoče bi našli še kakšno kombinacijo z obračunom potnih stroškov. Npr. država ti kupi bicikel, ti pa zato x let ne plačuje potnih stroškov.
tako imajo zadevo urejeno v Belgiji, kjer sem nekoč živela. V kolikor za prevoz na delovno mesto uporabljaš kolo, nisi upravičen do potnih stroškov, ti pa na vsakih nekaj let pripada subvencija za novo kolo.
Napaka, ne rabimo subvencije za kolesa in to za nobena, rabimo pa dobre in kvalitetne steze za potovanje. Tudi v mestih bi jim dal več prostora a si tudi želim takoj večjo kontrolo nad njimi in hitrejšo kaznovalno politiko (kamere za prepoznavanje oseb, me ne motijo ker ne delam prekrškov, motijo pa tiste, ki mislijo da jih Big brother ne vidi, ja jih vidi vse do Kitajske), ker ko sem se peljal po Ljubljani 50km/h je mimo mene odpeljalo električno kolo po diagonali skozi križišče in povzročal nejevoljo nas avto voznikov. Ko vidim kolesarja na kolesu , ki se želi peljati po prehodu za pešce mu tega ne dovolim in jasno pokažem z nadaljevanjem vožnje (pazim da se ne zapletem v nesrečo, ker nimam časa kdaj bojo prišli Policisti), zelo pa spoštujem ostale bicikliste, ki kolo po prehodu za pločnike porivajo ob sebi in jim dam prednost .brez težave.
RABIMO VEČ KOLESARSKIH STEZ.
No če boste imeli to srečo, da boste z vozilom namerno na prehodu zapeljali vame, razbijem vas in vaš avto, potem pa počakava policijo, da vam bodo razložili, da se kolesarji lahko vozijo po peščevih površinah s hitrostjo pešca.
Najhujši so takile pacienti, ki mislijo, da lahko delajo red, pa niti ne poznajo predpisov.
Tudi ne vem, kaj je narobe s tem, če je tip na električnem kolesu peljal 50 čez križišče. Če ni bilo kakšne druge omejitve je v mestu omejitev 50 in če je tip sposoben obrniti kolo 50/uro, lahko tako hitro tudi vozi, zunaj mesta pa tudi 90, tako kot avtomobili. Ampak tipičen avtomobilist (kakršnih je na srečo vse manj) lahko vozi 10 km za traktorjem 30km/h, ne more pa mimo ovinka za kolesarjem, ki vozi 40.
Spet en levičar, ki prebere vsako tretjo vrstico, napisano vam je da gre za električno kolo, zakon pravi vožnja do 25km/h nič posebnega, za vsa kolesa z zmogljivejšim el. motorjem oz. z višjo hitrostjo nad 25km/h pa morajo biti registrirana. Ob talni označbi in tabli prehod za pešce, se kolo poganja ob sebi, če pa imate še dodatne kratke črte z vmesnim praznim prostorom pa se lahko poganjate in takrat vas bom počakal. Ker ste verjetno kupili izpit za avto ne morete vedet da se kolesarji v krožišču vozijo v nasprotni strani urinega kazalca, tudi postavitev semaforja za kolesarja vam v vašem primeru stoji za vašim hrbtom, ko vozite napačno.
Lahko pa narediva test, sam pripelji se po Kajuhovi, če me ne bo boš imel srečo, da te bom lahko naslednjič pozdravil.
Srečno vožnjo kolesar z veliko znanja.
Očitno potrebujemo oboje!
Subvencija za navadno kolo bi morala biti vsekakor večja, kot za e-kolo. Izjema bi bila Cargo e-kolesa, ki bi morala biti bolj subvencionirana.