23. 8. 2021
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
V veliko evropskih državah se proda več električnih kot pa običajnih koles. V 2019 je bilo v Sloveniji po nekaterih podatkih vsako peto prodano kolo električno, na Nizozemskem je bilo 40 odstotkov vseh prodanih koles električnih, v Nemčiji tretjina. V času karanten zaradi epidemije COVID-19 se je povpraševanje izdatno povečalo, kar je upoštevati v smislu, da je potrebno iskati produkte, ki bodo potrošnika lahko zadovoljili, torej je tudi tu potrebno prilagajanje vsakega ponudnika povpraševanju na trgu. Tem bolj, kot gre za dobro alternativo prevoznim sredstvom, ki puščajo ogljični odtis, bolj smiselno je takšno investicijo potrošnika podpreti.
Potrošnikovim potrebam se je potrebno prilagoditi na način, da bo zares motiviran za uporabo alternativne oblike prevoza, pri čemer je pričakovati, da bo iskal sebi čim ustreznejšo možnost, kar v veliki večini primerov e-kolesa so; tudi v neprimerljivo večji meri kot navadna. Ljudem, katerim kolesarjenje na običajnem kolesu predstavlja poseben napor (zlasti pri vožnji po zahtevnejšem terenu), tehnologija olajša premikanje (to je privlačna prednost zlasti za uporabnike, ki se namenijo denimo v službo, saj se pri tem ob povprečni vožnji po preprostejšem terenu ne bodo spotili pa tudi ljudi, ki niso športno naravnani, je tako lažje pritegniti k menjavi avtomobilskega sedeža za sedež e-kolesa), nudi pa še dodatne funkcije, privlačne uporabniku (zaklepanje, sledenje, meritve), poleg tega so e-kolesa tudi udobnejša od navadnih koles.
Ta kolesa imajo pogosto baterije, ki se jih lahko reciklira, za pogon je poleg vložka v gibanja potrebne nekaj elektrike, k uporabi tega vira energije pa se družba tudi pretežno usmerja. S pravilnim polnjenjem in načinom uporabe oz. ravnanja z njimi, glede katerih obstajajo navodila oz. priporočila, se poleg tega da življenjsko dobo baterije tudi podaljšati, na trgu pa so tudi že nove, zmogljivejše baterije.
Menimo, da se z e-kolesi lažje doseže kompromis z vsakim (potencialnim) uporabnikom določene vrste prevoza, ker se podpre uporabo okolju bistveno bolj prijazne alternative, ki pa jo je uporabnik tudi prej pripravljen uporabiti, saj se mu davek na ceno udobja ali drugih koristi, ki jih vidi v vožnji z denimo avtomobilom, zdi vreden, da tudi sam prispeva k izboljšanju stanja v okolju.