Predlog dopolnitev Zakona o zaščiti živali

Pripombe na Zakon o zaščiti živali

Izvaja za javnost glede varstva in zaščite živali v Sloveniji, tiskovna konferenca ob predstavitvi diplomske naloge ga. Tine Tement, PF UM Univerze v Mariboru Slomškov trg 15 Maribor Zadeva: prva tiskovna konferenca na temo pravnega varstva živali v Sloveniji Maribor, 20. 6. 2010 Spoštovani! Vsakodnevno smo lahko priča številnim mučenjem živali tudi v Sloveniji, kljub temu, da naj bi to bila država blaginje in ekonomsko razvita članica Evropske unije ter euro območja. Pri zakonski zaščiti živali in sankcijam zoper mučitelje nismo na nivoju naprednejših držav. V ZDA, na Irskem, Avstriji itd. bo vsak posameznik dobro razmislil, kaj bo počel s svojimi živalmi, saj so sanckije rigorozne, imajo preprečevalno naravo in denarne kazni ter globe astronomske. Tako bi bilo pravilno tudi pri nas. Pri nas je zakonodaja nedorečena in sankcije se ne izvajajo. Univerza v Mariboru je angažirala absolventko, sedaj diplomantko Prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru za pripravo diplomske naloge o Varstvu živali. Diplomantka je pripravila odlično primerjalno analizo zakonodaje na tem področju z naslovom: »Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izbolšanje slovenske zakonodaje.«Naloga je odlično pripravljena, kar je odraz dejstva, da je mlada diplomantka ljubiteljica živali in izsledki naloge lahko služijo za strokovne podlage pri zakonodajni iniciativi pristojnih. Na današnji tiskovni konferenci predstavljamo osnutek strokovnih podlag za nujne spremembe zakonodaje o varstvu živali v Sloveniji, ki ga bo Univerza v Mariboru posredovala Vladi RS in resornim ministrstvom v pomoč pri nujnih dopolnitvah sedanje zakonodaje o varstvu in proti mučenju živali. S svojimi konstruktivnimi predlogi želimo na Univerzi v Mariboru predlagati, tako menimo, nujno potrebne spremembe tudi na področju zaščite živali, ki bi Slovenijo približale najnaprednejšim državam tudi na tem področju. Naš namen je dobronamerna, smiselna in vsebinska pomoč Vladi RS pri nujnih spremembah na tem področju. V Sloveniji je namreč več dokazanih grozodejstev (zadnje poročanje na dnevniku z dne 21. junija 2010 na obali), ki pričajo o mučenju živali, ki pa žal ostanejo nekaznovane. Ali je to civilna družba? Ali si zgolj zatiskamo oči pred grozodejstvi mučenja živali?! Ali je to vzogjno za mlade generacije, da se takšna grozodejstva ne sankcionirajo? Nikakor ne! V ta namen bi želeli apelirati na Vlado RS, da bi pričela nemudoma razmišljati v tej smeri. Sankcije morajo biti enormne oz. preprečevalne narave, globe in denarne kazni pod izvršbo astronomske in za oglede potencialnih krajev nemoralnih dejanj in grozodejstev je potrebno preko javnih del angažirati brezposelne, ki bodo poročali o stanju živali po Sloveniji. Potrebno je tudi oblikovati Policijo za živali (NE v smislu kot je organizirana v ZDA, ampak v obliki, ki je primerna za naše pogoje), ki bo ustrezno ukrepala in izrekala sankcije pod izvršbo izterjave denarnih kazni. Naši predlogi argumentirano temeljijo na opažanjih problemov, ki se pojavljajo v praksi kot posledica neučinkovitega posredovanja VURS-a, neskladij med samimi predstavniki VURS-a kot neskladij ukrepov/priporočil VURS-a z obstoječo zakonodajo. Ker se kazenske določbe ZZZiv navezujejo le na taksativno našteta prepovedana ravnanja mučenja živali, se žal prepogosto zgodi, da zakonodajalec spregleda določene oblike mučenja in posledično mučitelj ne odgovarja. Nova predlagana definicija mučenja živali odpravlja vse nejasnosti o tem, hkrati pa so s takšno definicijo podane podlage za uvedbo kazenskopravnega sankcioniranja mučenja živali iz malomarnosti. Obstoječa zakonodaja ne daje pravne možnosti, da bi mučiteljem živali preprečili nakup novih živali in novo izživljanje nad njimi. Posamezne določbe ZZZiv dopuščajo trpljenje živali za doseganje tako neprimernih in nevrednih ciljev kot sta estetika ali prihranek denarja. Sporne so tudi določbe o izjemah pri obveznosti omamljanja živali pred zakolom. S takšnimi določbami se ljudi na nek način spodbuja, da se ne registrirajo in s tem prihranijo denar ter se hkrati izognejo odgovornosti za nestrokovno izveden zakol. Na osnovi moralnega odpora in ozaveščenosti večinskega prebivalstva so nekatere države (npr. Velika Britanija, Avstrija, Švica in Hrvaška) že sprejele zakonske omejitve oziroma popolne prepovedi vzreje živali za krzno (Slovenija šele l. 2016!). Denarne kazni, ki jih obstoječa zakonodaja predvideva za prekrške mučenja živali primerjalno zelo odstopajo ter ne morejo delovati preventivno, zato jih je potrebno zvišati. Za prepovedana ravnanja mučenja živali (pri nas zagrožena denarna kazen od 400 do 800 eurov), je v Veliki Britaniji približno 28-krat višja, v Nemčiji 31-krat višja, v Avstriji 9-krat višja, na Hrvaškem pa 2,5-krat višja kot pri nas. Na podlagi izrečenih višjih denarnih kazni in bolj učinkovitega opravljanja nadzora nad izvajanjem ZZZiv bi se pridobivala dodatna sredstva, ki bi omogočila podaljšanje roka za usmrtitev zapuščene živali. Ena največjih pomanjkljivosti naše zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem je (ne)izvršljivost. Težave z neizvajanjem oz. nedoslednim izvajanjem pooblastil s strani organov nadzora, bi rešili z ustanovitvijo organizacije v smislu »živalske policije«. Poleg obstoječih pravic in dolžnosti se v Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali živalskim policistom podeljujejo nekatera nova pooblastila oziroma možnost ukrepanja brezodredbe pristojnega sodišča ter brez predhodnega obvestila in dovoljenja pravne ali fizične osebe. Koristi za družbo pa bi bile seveda večplastne: - vzgoja in moralizacija storiteljev grozodejstev, - vzgoja mlade generacije in vlivanje sočutja do živali, - primerno življenje za živali v sobivanju s človekom, - eliminacija grozodejstev nad živalmi v naslednjih letih, - zaposleni brezposelni se lahko aktivirajo za moralna in družbeno koristna dejanja, - prilivi v državni proračun in občinske proračune. Predloge strokovnih podlag za spremembo zakonodaje bomo posredovali tudi Vladi RS in resornim ministrstvom, kot pomoč pri njihovem delu in zakonodajni iniciativi. S spoštovanjem, Prof. dr. Mejra Festić

Pripombe na Zakon o zaščiti živali

Izvaja za javnost glede varstva in zaščite živali v Sloveniji, tiskovna konferenca ob predstavitvi diplomske naloge ga. Tine Tement, PF UM Univerze v Mariboru Slomškov trg 15 Maribor Zadeva: prva tiskovna konferenca na temo pravnega varstva živali v Sloveniji Maribor, 20. 6. 2010 Spoštovani! Vsakodnevno smo lahko priča številnim mučenjem živali tudi v Sloveniji, kljub temu, da naj bi to bila država blaginje in ekonomsko razvita članica Evropske unije ter euro območja. Pri zakonski zaščiti živali in sankcijam zoper mučitelje nismo na nivoju naprednejših držav. V ZDA, na Irskem, Avstriji itd. bo vsak posameznik dobro razmislil, kaj bo počel s svojimi živalmi, saj so sanckije rigorozne, imajo preprečevalno naravo in denarne kazni ter globe astronomske. Tako bi bilo pravilno tudi pri nas. Pri nas je zakonodaja nedorečena in sankcije se ne izvajajo. Univerza v Mariboru je angažirala absolventko, sedaj diplomantko Prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru za pripravo diplomske naloge o Varstvu živali. Diplomantka je pripravila odlično primerjalno analizo zakonodaje na tem področju z naslovom: »Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izbolšanje slovenske zakonodaje.«Naloga je odlično pripravljena, kar je odraz dejstva, da je mlada diplomantka ljubiteljica živali in izsledki naloge lahko služijo za strokovne podlage pri zakonodajni iniciativi pristojnih. Na današnji tiskovni konferenci predstavljamo osnutek strokovnih podlag za nujne spremembe zakonodaje o varstvu živali v Sloveniji, ki ga bo Univerza v Mariboru posredovala Vladi RS in resornim ministrstvom v pomoč pri nujnih dopolnitvah sedanje zakonodaje o varstvu in proti mučenju živali. S svojimi konstruktivnimi predlogi želimo na Univerzi v Mariboru predlagati, tako menimo, nujno potrebne spremembe tudi na področju zaščite živali, ki bi Slovenijo približale najnaprednejšim državam tudi na tem področju. Naš namen je dobronamerna, smiselna in vsebinska pomoč Vladi RS pri nujnih spremembah na tem področju. V Sloveniji je namreč več dokazanih grozodejstev (zadnje poročanje na dnevniku z dne 21. junija 2010 na obali), ki pričajo o mučenju živali, ki pa žal ostanejo nekaznovane. Ali je to civilna družba? Ali si zgolj zatiskamo oči pred grozodejstvi mučenja živali?! Ali je to vzogjno za mlade generacije, da se takšna grozodejstva ne sankcionirajo? Nikakor ne! V ta namen bi želeli apelirati na Vlado RS, da bi pričela nemudoma razmišljati v tej smeri. Sankcije morajo biti enormne oz. preprečevalne narave, globe in denarne kazni pod izvršbo astronomske in za oglede potencialnih krajev nemoralnih dejanj in grozodejstev je potrebno preko javnih del angažirati brezposelne, ki bodo poročali o stanju živali po Sloveniji. Potrebno je tudi oblikovati Policijo za živali (NE v smislu kot je organizirana v ZDA, ampak v obliki, ki je primerna za naše pogoje), ki bo ustrezno ukrepala in izrekala sankcije pod izvršbo izterjave denarnih kazni. Naši predlogi argumentirano temeljijo na opažanjih problemov, ki se pojavljajo v praksi kot posledica neučinkovitega posredovanja VURS-a, neskladij med samimi predstavniki VURS-a kot neskladij ukrepov/priporočil VURS-a z obstoječo zakonodajo. Ker se kazenske določbe ZZZiv navezujejo le na taksativno našteta prepovedana ravnanja mučenja živali, se žal prepogosto zgodi, da zakonodajalec spregleda določene oblike mučenja in posledično mučitelj ne odgovarja. Nova predlagana definicija mučenja živali odpravlja vse nejasnosti o tem, hkrati pa so s takšno definicijo podane podlage za uvedbo kazenskopravnega sankcioniranja mučenja živali iz malomarnosti. Obstoječa zakonodaja ne daje pravne možnosti, da bi mučiteljem živali preprečili nakup novih živali in novo izživljanje nad njimi. Posamezne določbe ZZZiv dopuščajo trpljenje živali za doseganje tako neprimernih in nevrednih ciljev kot sta estetika ali prihranek denarja. Sporne so tudi določbe o izjemah pri obveznosti omamljanja živali pred zakolom. S takšnimi določbami se ljudi na nek način spodbuja, da se ne registrirajo in s tem prihranijo denar ter se hkrati izognejo odgovornosti za nestrokovno izveden zakol. Na osnovi moralnega odpora in ozaveščenosti večinskega prebivalstva so nekatere države (npr. Velika Britanija, Avstrija, Švica in Hrvaška) že sprejele zakonske omejitve oziroma popolne prepovedi vzreje živali za krzno (Slovenija šele l. 2016!). Denarne kazni, ki jih obstoječa zakonodaja predvideva za prekrške mučenja živali primerjalno zelo odstopajo ter ne morejo delovati preventivno, zato jih je potrebno zvišati. Za prepovedana ravnanja mučenja živali (pri nas zagrožena denarna kazen od 400 do 800 eurov), je v Veliki Britaniji približno 28-krat višja, v Nemčiji 31-krat višja, v Avstriji 9-krat višja, na Hrvaškem pa 2,5-krat višja kot pri nas. Na podlagi izrečenih višjih denarnih kazni in bolj učinkovitega opravljanja nadzora nad izvajanjem ZZZiv bi se pridobivala dodatna sredstva, ki bi omogočila podaljšanje roka za usmrtitev zapuščene živali. Ena največjih pomanjkljivosti naše zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem je (ne)izvršljivost. Težave z neizvajanjem oz. nedoslednim izvajanjem pooblastil s strani organov nadzora, bi rešili z ustanovitvijo organizacije v smislu »živalske policije«. Poleg obstoječih pravic in dolžnosti se v Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali živalskim policistom podeljujejo nekatera nova pooblastila oziroma možnost ukrepanja brezodredbe pristojnega sodišča ter brez predhodnega obvestila in dovoljenja pravne ali fizične osebe. Koristi za družbo pa bi bile seveda večplastne: - vzgoja in moralizacija storiteljev grozodejstev, - vzgoja mlade generacije in vlivanje sočutja do živali, - primerno življenje za živali v sobivanju s človekom, - eliminacija grozodejstev nad živalmi v naslednjih letih, - zaposleni brezposelni se lahko aktivirajo za moralna in družbeno koristna dejanja, - prilivi v državni proračun in občinske proračune. Predloge strokovnih podlag za spremembo zakonodaje bomo posredovali tudi Vladi RS in resornim ministrstvom, kot pomoč pri njihovem delu in zakonodajni iniciativi. S spoštovanjem, Prof. dr. Mejra Festić

2. tiskovna konferenca na Univerzi v Mariboru

NOVINARSKA KONFERENCA ČLOVEK – ŽIVALI – VOLK Vabimo vas na novinarsko konferenco na kateri vam bomo predstavili knjigo Človek – živali – volk. Novinarska konferenca bo v torek, 14. 12. 2010, ob 10. uri, v Spominski sobi Leona Štuklja, Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor. Sodelovali bodo: · prof. dr. Mejra Festić, prorektorica za študijske zadeve Univerze v Mariboru · prof. dr. Friderik Klampfer, izred. prof., Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru · gospod Adil Huselja, višji policijski inšpektor v sektorju splošne policije, Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava VABLJENI! Vanja Borovac, univ. dipl. soc. sam. svetovalka ************************************************** Univerza v Mariboru Kabinet rektorja Služba za promocijo Telefon: + 386 2 23 55 205 begin_of_the_skype_highlighting + 386 2 23 55 205 end_of_the_skype_highlighting Telefax: + 386 2 23 55 213 E-mail: rektoratping@uni-mbpong.si www.uni-mb.si IZJAVA ZA MEDIJE GLEDE AKTIVNOSTI S PODROČJA PRAVNEGA VARSTVA ŽIVALI

Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu profesorji in diplomantje Univerze v Mariboru sledijo.

Zbrali smo 31.381 podpisov civilne inciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite živali. Mape s podpisi še prihajajo na naš naslov.

Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji, kot so se pozitivno odzvali nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, neposrednih ugotovitev društev za zaščito živali, ki so ugotovila pomanjkljivosti in kolizijo obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža tudi interes civilne iniciative.

Iz knjige CENA ŽIVLJENJA, prof. dr. Friderik Klampfer, Filozofska Fakulteta, Univerza v Mariboru: V svetu se čedalje bolj krepi zavest o tem, da je bil naš tradicionalni odnos do živali zgrešen. V skladu s tradicionalno, hierarhično podobo sveta, ki so jo izrisale velike zahodne religije, utemeljila pa zahodna filozofska tradicija, smo ljudje po svojem izvoru, naravi, zmožnostih in sposobnostih edinstvena in neprimerljiva bitja, naše potrebe pa imajo zato upravičeno prednost pred potrebami vseh drugih prebivalcev našega planeta. Ki so tu zato, da nam služijo na različne načine in po najboljših močeh, tudi za ceno množičnega trpljenja in umiranja. Z Darwinovim odkritjem o skupnem, nebožanskem izvoru vseh živalskih vrst, z rastjo spoznanj o osupljivem bogastvu in povezanosti mnogoterih življenjskih oblik, z opuščanjem predsodkov do ne-človeških živalih, s krepitvijo moralne občutljivosti in skrbi zanje, konec koncev pa tudi s povečano zaskrbljenostjo za prihodnost našega planeta se pričenja ta podoba krhati in njeni temelji majati. Čas je, da vržemo staro prtljago predsodkov in navad v koš zgodovine. Živalim smo priznali pravico do tega, da brez potrebe ne trpijo. Zdaj je morda čas za naslednji korak, za priznanje, da jih ne bomo obravnavali kot enakovredne člane moralne skupnosti vse dotlej, dokler bomo pripravljeni njihove vitalne interese, vključno z interesom za življenje in svobodo, žrtvovati na oltarju trivialnih človeških preferenc, okusov in želja. Doslej smo živalske kletke povečevali in opremljali, prej ali slej jih bomo morali odpreti.

Potrebna je sistemska in sistematična dopolnitev obstoječe zakonodaje, in sicer Zakona o zaščiti živali, Kazenskega zakonika (KZ-1), Zakona o policiji, Zakona o prekrških ter Pravilnikov (Pravilnik o hišnih živalih, Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, že predlagani predlog Zakona o zavetiščih za živali. Cilj je doseči izvršljivost obstoječe zakonodaje na področju varstva živali, predvsem pa ustrezno kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. Potrebujemo enotno delovanje inšpektorjev, policije, sodstva in predstavnikov zavetišč. Zato mora zakonodaja s področja varstva živali omogočati in zagotavljati učinkovito sodelovanje VURS, zavetišč, policije in sodstva – tudi z vidika zniževanja stroškov zavetišč in intervencij pravnega varstva živali. V okviru obstoječe zakonodaje lahko povečamo učinkovitost z manjšimi dopolnitvami obstoječe zakonodaje s področja varstva živali, pravilnikov in drugih pripadajočih aktov, ki se nanašajo na živali. Ker ugotavljamo (na osnovi izkušenj in obsežne zbrane dokumenatcije po Sloveniji), da je trenutni sistem nadzora neučinkovit, zato ga je potrebno nujno izboljšati.

Problematika pravnega varstva živali je kompleksna:

• mučenje živali kot kaznivo dejanje in prepoved skrbništvo mučiteljem; izboljšanje nadzora, ki omogoča učinek že po prvi prijavi in intervenciji,
• nujnost zagotavljanja pogojev za bivanje živalim glede na njihove etimološke in psihološke potrebe, (na primer, nujna je ukinitev verig za pse (ki so družabna bitja), kot je to sprejeto po nekaterih državah Evrope (npr. Avstrija)), primerni pogoji bivanja za konje, ter problem zapuščenih živali, ki bivajo same na prostem,
• (ne)ustreznest pogojev za ustanovitev zavetišč, saj je potrebno doseči transparentnost njihovega delovanja, sprememba roka, po katerem je dovoljeno usmrtiti živali v zavetišču,
• uvedbo centralnega registra vseh živali (hišnih, vzrejnih, živali po zavetiščih, nevarnih)
• kompetentno prevzgojo nevarnih psov

Delo za prihodnje leto:

• poenostavljenje postopkov vzrejnih pregledov,
• spodbujanje vzreje živali za prehrano na prostem (v naravi) namesto v nehumanih farmah brez sončne svetlobe, kjer živali zelo trpijo,
• vzpostavitev strogih pogojev in nadzora pri prevozu živih živali.
• prepoved uporabe živali za cirkuške predstave in krzno,
• trgovine z živalimi.

Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov.

Pred dvema tednoma smo poslali dodelan predlog dopolnitve Kazenskega zakonika na Ministrstvo za pravosodje:

Predlagatelji menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Predlagatelji smo mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva, Hrvaške ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice.

Sledi priprava predlogov dopolnitve druge relevantne zakonodaje s področja pravnega varstva živali, saj smo se dela lotili sistematično.

Glede na praznično vzdušje in bližajoče se božično-novoletne praznike bi želeli opozoriti tako lastnike in skrbnike živali kot vse ostale ljudi na uporabo pirotehničnih sredstev. Namreč, uporaba pirotehničnih sredstev je izredno moteča in lahko povzroči nepopravljive posledice na živalih, kar še posebej velja za pse, ki imajo neprimerno boljši in s tem občutljivejši sluh od ljudi. Zato pozivamo vse tiste, ki se ne morejo odpovedati uporabi pirotehničnih sredstev v decemberskem času, naj le te izdelke uporabljajo na krajih, kjer ne bodo ogrožali ali motili tako ljudi kot živali. Skrbnike pa pozivamo, da v tem času izbirajo kraje in čas sprehodov svojih psov in jih na primeren način zavarujejo izpostavljenosti pirotehničnih izdelkov. Enako velja za zaščito ostalih hišnih živali.

Dr. Mejra Festić, izred. prof. Prorektorica za področje študijskih zadev Univerze v Mariboru