Novela ZNB, predlog za načelo previdnosti
536 OGLEDOV
4 KOMENTARJI
Predlagam, da se v Predlog novele zakona o nalezljivih bolezni, ki je v zakonodajnem postopku pod oznako EPA 1975-VIII izrecno, po zgledu 8. člena Zakona o varovanju okolja vključi načelo previdnosti. Ustavno sodišče ga poudarja v obeh covid-19 odločbah (U-I-79/20 z dne 13.05.2021; U-I-83/20 z dne 27.08.2020). Komisija in Parlament EU pa ga v svojih smernicah poudarjata kot temeljeno načelo, tako na okoljskem in zdravstvenem področju kot pri urejanju zaščite varne hrane in uvajanju novih tehnologij.
Zakon ni bil sprejet. Dobra stran tega pa je tudi v tem, ker se je večina poslancev poenotila, da predlog res ni bil dober. Priprava novega je priložnost, da se bolj poglobljeno razpravlja o ustavnih standardih "državne in javne varnosti ter varstva pred širjenjem nalezljivih bolezni" iz 42. člena Ustave. Dokler jih ne bodo pripravljalci zakona razumeli tudi v okviru navedenih odločb Ustavnega sodišča, se bo znova zapletalo. Ne le pri vartsvu pred nalezljivimi boleznimi, ampka tudi pri drugih primerih, ko bo treba, denimo zaradi naravnih nesreč, uporabiti mehanizme izrednih razmer. Pred pripravljalci nove različice ZNB ni lahka naloga.
Tega znbja sploh ne bi smeli sprejeti, ker dovoljuje da te zaradi anonimne prijave zaprejo v karantensko taborišče in te tam prisilno 'zdravijo'.
Kdor ne vidi v tem nobenega problema ima problem v možganih.
Hvala za komentar. Mislim, da ste dobro povzeli.
Osebno se mi zdi zelo pomembno, kar v ločenem mnenju k odločbi U-I-83-/20 poudarja ustavni sodnik dr Rajko Knez:file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/U-I-83-20-Pritrdilno-LM-dr.-Knez.pdf. Bistvo, kot sem razumel, je v tem, da je treba obe navedeni določbi brati kot celoto. V tem okviru pa načelo razumne previdnosti razumeti, tako za področje javnega zdravja kot za področje varstva človekovih pravic.
Z vidika vsakdanjega življenja je namreč nevzdržno, kar trdijo tisti v razpravi o predlogu ZNB, ki menijo, da je življenje in zdravje vselej pred svobodo in pravico do mirnega zbiranja in združevanja. Iz tega pa vlečejo nevzdržne sklepe, da lahko kar tako v imenu zaščite življenja in zdravja, ne glede na siceršnjo stopnjo ogroženosti, kot buldožer opravijo z drugimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Po sistematiki Ustave sicer drži, da je življenje na prvem mestu. Toda življenje, ki ga živimo vsak dan, ni sistematično, je predvsem varvito, negotovo in polno odtenkov. Funkcija načela previdnosti, v neposredni povezavi z nujnostjo in sorazmernostjo ukrepov javne oblasti pa je ravno tisti miselni okvir razumnega človeka, ki Ustavo v praksi bere kot živo besedo, osredotočeno na konkretne razmere, ta trenutek, ki ga živim(o). Od tega trenutka in konkretnih razmer pa je vselej odvisno, kako tehtati razmerje med življenjem, zdravjem, svobodo na eni in denimo militantno demokracijo v izrednih razmerah epidemije na drugi strani. Če bi pri preprečečvanju nalezljivih bolezni zadoščalo, kar piše v ustavi, potem ne bi potrebovali niti zakonov niti odlokov vlade. In če bo državni zbor sprejel novelo ZNB, brez izrecne navedbe in premišljene opredelitve pomena načela previdnosti, navedene odločbe ustavnega sodišča ne bodo uresničene, na način kot so zapisane.
Hvala z obvestilo o noveli v pripravi. Kolikor razumem, je novela katastrofa, saj je namen zgolj preprečitev referenduma, ne odpravlja pa neustavnosti točk 2 in 3 prvega odstavka 39. člena ZNB.
Za lažje razumevanje predloga sem skopiral omenjeno načelo previdnosti: "(1) Uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov je dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi.
(2) Če obstaja možnost nepopravljivega uničenja okolja ali če so ogrožene njegove regeneracijske sposobnosti, pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov."
Seveda me skrbi "znanstvena zanesljivost". Prvi odzivi medicinske stroke na težave pri cepljenju so bili - nemogoče; enako pri prvih smrtnih primerih zaradi cepljenja, itd. Pa se je znanstvena zanesljivost spremenila.
Zdaj je znanstveno zanesljivo, da cepljeni se sicer lahko okužijo (kar je bilo včasih nemogoče), ampak v lažji obliki kot cepljeni!? Kako, ali je statistično tako veliko obolelih po cepljenju, da lahko trdijo s statistično gotovostjo (upoštevaje ostale znane vplivne parametre - starost, zdravstveno stanje, itd)? Potem kaže, da cepivo predvsem lajša, ščiti pa ne in je torej lažna zaščita. Ali pa hitra manipulacija, brez znanstvene zanesljivosti. In nenanzadnje, znanstvena zanesljivost seveda postane večja, če ni kontrolne skupine (necepljenih)...