Apple naj upošteva slovenski jezik

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 - ZKOIT in 31/18) v 33. členu določa, da Blagu, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek ali bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali za druge ali onesnažil okolje, mora proizvajalec priložiti navodilo za uporabo. Navodila za uporabo so lahko tudi prilepljena ali natisnjena na blagu oziroma na njegovi embalaži. Navodilo za uporabo je lahko v obliki besedila, slike ali skice oziroma kombinacije teh oblik. Vsebina navodila za uporabo mora biti za potrošnika lahko razumljiva in mu mora omogočati pravilno uporabo izdelka. Kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije, mora biti navodilo za uporabo v celoti v slovenskem jeziku. Navodilo za uporabo je dolžno priložiti tudi podjetje pri prodaji blaga potrošnikom. Že 2. členu navedenega zakona pa je določeno, da mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Pri tem mora v pisnih sporočilih uporabljati celotno ime svoje firme in sedež. Pri označevanju izdelkov mora potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. Te informacije morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv. Namesto besednega jezika lahko podjetje pri označevanju izdelkov uporablja tudi splošno razumljive simbole in slike. Poleg podatkov je dolžan ponudnik storitev informacijske družbe omogočiti tudi enostaven, neposreden in stalen dostop do:

• svojih podatkov, vključno s svojim elektronskim naslovom,
• podatkov o vpisu v register oziroma drugo javno evidenco z navedbo registra oziroma evidence in številke vpisa,
• naziva pristojnega državnega organa, zbornice ali druge nadzorne organizacije, če zasvojo dejavnost potrebuje posebno dovoljenje,
• naziva poklicne zbornice oziroma združenja, poklicnega naziva in države, v kateri je bil ta podeljen, ter napotil na veljavna poklicna pravila te države in načinov dostopa do njih, če gre za poklic oziroma dejavnost, za katera so predpisani posebni pogoji ali obvezno združevanje v zbornice ali podobna združenja,
• podatkov o obveznosti plačila davka na dodano vrednost in s tem povezanih predpisanih podatkov.

Uporaba slovenskega jezika je urejena tudi za besedila ob prodajnih izdelkih in storitvah. Zakon o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04 in 8/10) v 15. členu določa, da morajo pri označevanju in predstavljanju izdelkov in storitev ponudniki potrošniku potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka ali storitve posredovati v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku. Namesto besednega sporočanja so dopustni tudi splošno razumljivi simboli in slike. Ta določba se ne nanaša na tujejezična imena blagovnih in storitvenih znamk. Vsako živilo, zdravilo ali fitofarmacevtsko sredstvo, ki je v prodaji na območju Slovenije, mora imeti na ovojnini natisnjeno deklaracijo, navodilo za uporabo in vse druge potrebne podatke v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih. Besedila morajo biti napisana vidno, čitljivo, za uporabnika razumljivo in v knjižnojezikovnem standardu.

Iz vašega predloga ni mogoče razbrati kršitev veljavne zakonodaje, niti okoliščini, iz katerih bi izhajalo, da uporaba slovenskega jezika pri prodaji blaga in storitev ni ustrezno urejena. Zato zaenkrat Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo potrebe ne vidi potrebe po dodatnem zakonodajnem urejanju.