Z potekom uredbe o varstvu pred hrupom v bivalnem okolju smo izgubili način civilizirane regulative na tem področju. Predlagam, da se ponovno uvede prepoved za nedelje in praznike, razen nujnih vzdrževalnih del.
Če bo predlog prejel vsaj 38 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Emisije hrupa v okolje
Emisije hrupa v okolje normira Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19). Uredba se uporablja za hrup v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom.
Zahteve (npr. mejne vrednosti) in obveznosti (npr. ukrepi za zmanjšanje hrupa) iz uredbe med drugim veljajo za gradbišče, na katerem se izvaja poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Uredba določa, da se za gradišče ob sobotah po 16. uri ali ob nedeljah ter dela prostih dnevih, obratovanje dodatno omeji, tako da hrup v okolju (ocenjen na podlagi ekvivalentnih ravni hrupa) med obratovanjem vira hrupa ne sme presegati dovoljenih mejnih vrednosti, ki so za obdobje dneva 58 dB, za obdobje večera 53 dB in obdobje noči 48 dB.
Za hrup v okolju, ki nastaja zaradi del v gospodinjstvih, kar vključuje tudi uporabo kosilnic in drugih strojev, se določila uredbe ne uporabljajo.
Ne glede na predhodno navedeno, pa poudarjamo, da ima v okviru urejanja lokalnih zadev občina pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna razmerja (za samostojno urejanje lokalnih zadev lokalnega pomena ima občina podlago v 140. členu Ustave RS). Pri tovrstnem normativnem urejanju občina ne sme poseči v državne pristojnosti.
Ker na področju varstva okolja (varstva pred hrupom), ki je v pristojnosti MOP, predpisi nimajo namena urejati vprašanj kot je npr. košnja trave, ne gre za poseganje v državne pristojnosti. Zato lahko občina v občinskem odloku določi omejitve uporabe kosilnic in drugih strojev, ki se uporabljajo za izvajanje v gospodinjstvih.
Hišni red
Obnašanje uporabnikov večstanovanjskih stavb ter razmerja med njihovimi lastniki in stanovalci posredno ali neposredno urejajo: Stanovanjski zakon, Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, Stvarnopravni zakonik ter Zakon o varstvu javnega reda in miru.
V skladu s Stanovanjskim zakonom morajo v večstanovanjski stavbi vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe v etažni lastnini. Za določitev temeljnih pravil sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi tako Stanovanjski zakon v 27. členu opredeljuje hišni red, ki ga lahko sprejmejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
V hišnem redu se določijo pravice in obveznosti uporabnikov posameznih delov stavbe z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo teh delov, zavaruje varnost in red ter zagotovi mir in čistoča v stavbi, tako da se z njim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja kot na primer: hišne omejitve uporabe gospodinjskih strojev in naprav po določeni uri, uporaba skupnih delov, način ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda, itd. Določila hišnega reda morajo spoštovati vse osebe, ki bivajo, poslujejo ali se nahajajo v stavbi.
Javni red in mir
Ustvarjanje nepotrebnega prekomernega hrupa ureja tudi Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki v 8. členu določa globe za kršitelje, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro motijo mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege ali z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila motijo mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti. 29. člen istega zakona določa, da je za ukrepanje pristojna Policija.
Področje hrupa ne sodi v izvirno pristojnost Ministrstva za notranje zadeve, zato podajamo zgolj pojasnila o določbah Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20; ZJRM-1), ki določa ravnanja posameznikov, ki pomenijo kršitve javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru. To pomeni, da so predmet tega zakona tista ravnanja, ki jih povzročijo posamezniki s svojim delovanjem in imajo za posledico bodisi ogrožanje drugih oseb ali ogrožanje varnosti kot dobrine.
ZJRM-1 v prvem odstavku 8. člena določa prepoved nedovoljenega hrupa med 22. in 6. uro. V drugem odstavku pa sankcionira tudi (dnevni) hrup z uporabo televizije ali druge akustične naprave ali glasbila, če to moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti. Za pravne osebe ali samostojne podjetnike ter njihove odgovorne osebe pa so ti prekrški sankcionirani z višjo globo.
Policija je v zvezi s predlogom o ponovni uvedbi prepovedi hrupa ob nedeljah in praznikih pojasnila, da je obstoječa zakonska ureditev ustrezna, kar je utemeljila s podatki o številu obravnavanih kršitev 8. člena ZJRM-1 v preteklih štirih letih, ki na tem področju ne kažejo izstopajoče problematike.
Iz navedenih določb in pojasnil policije tako izhaja, da povzročanje hrupa z drugimi sredstvi (npr. vrtnimi, kmetijskimi in drugimi orodji ali sredstvi) v dnevnem času med tednom, kakor tudi ob nedeljah in praznikih po ZJRM-1 ni sankcionirano oziroma prepovedano. So pa to področje posamezne lokalne skupnosti oziroma občine uredile v svojih odlokih.
Primeroma navajamo ureditev prepovedi hrupa ob nedeljah in praznikih v Odloku o javnem redu in miru (OJRM) v Občini Tržič (Uradni list RS, št.88/2007, 28. 9. 2007), ki v 10. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je od ponedeljka do sobote od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj ter ob nedeljah in praznikih prepovedano uporabljati kosilnice, škropilnice, motorne žage in druge naprave z motorji na notranje izgorevanje, vrtalne in brusne stroje, kladiva in žage ter izvajanje drugih hrupnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa. Prepoved ne velja za dela, ki so posledica nujnih vzdrževalnih del (npr. sanacija okvar na plinskih, vodovodnih, električnih ali drugih omrežjih in napeljavah), kot tudi za sečnjo krme, za dnevno oskrbo živine na kmetijah. 21. člen tega odloka navedene kršitve sankcionira z globo 125,00 EUR za posameznika, z globo 625,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, odgovorna oseba pa z globo v višini 250,00 EUR.
Iz vsega navedenega torej izhaja, da je z vidika pristojnosti ministrstva trenutna ureditev v ZJRM-1 ustrezna, vsaka lokalna skupnost pa navedeno področje lahko uredi podrobneje oziroma prepoved prekomernega dnevnega hrupa ob nedeljah in praznikih določi z občinskimi odloki.
Na podlagi navedenega ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.