3. 3. 2011
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
V Republiki Sloveniji splošno označevanje predpakiranih živil ureja Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/2004, 58/2004 – popr., 43/2005, 64/2005 – popr., 83/2005, 115/2005, 118/2007 in 45/2008 ZKme-1), ki povzema evropsko direktivo (200/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000) o približevanju zakonov držav članic v zvezi z označevanjem, predstavitvijo in oglaševanjem živil.
Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil (7. člen) med obvezne podatke na označbi uvršča rok uporabnosti, ki je definiran kot datum minimalne trajnosti ali datum uporabe.
Datum minimalne trajnosti živila je datum, do katerega živilo ohrani svoje značilne lastnosti, kadar je primerno shranjeno (označeno z »uporabno najmanj do …«). Če je živilo z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljivo in zaradi tega lahko po krajšem obdobju predstavlja neposredno nevarnost za človekovo zdravje, se mora datum minimalne trajnosti živila nadomestiti z datumom uporabe (označeno s »porabiti do…«).
Skladno s 6. členom pravilnika (odgovornost za označevanje) je za označevanje živil po določbah tega pravilnika odgovorna oseba, ki je navedena na označbi živila iz 7. točke 7. člena pravilnika. To je lahko ali proizvajalec ali tisti, ki živilo pakira ali prodajalec, ki mora imeti naslov oziroma sedež v EU.
Živilo, kateremu je potekel rok uporabnosti, ne sme biti v prometu.
Rok uporabnosti določi proizvajalec ob upoštevanju zahtev glede varnosti živil in je opredeljen v proizvodni specifikaciji.
Na ravni EU je v pripravi predlog Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki združuje in posodablja zakonodajo na področju označevanja živil. Med obvezne informacije o živilih se tudi v novi uredbi uvršča rok uporabnosti (datum minimalne trajnosti/datum uporabe živil), skladno z določbami Uredbe 178/2002 (Uredba o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane).
Zakonodaja na področju označevanja živil omogoča prost pretok varnih in kakovostnih živil ter zagotavlja visoko raven varovanja zdravja ljudi in interesov potrošnikov, neodvisno od cene izdelka.