Predlagam vladi ureditev odškodninske odgovornosti države na območjih, kjer je največ vlomom in tatvin, Dolenjska, Posavje

Odziv Ministrstva za pravosodje

Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje pojasnjujemo, da je odškodninska odgovornost države urejena že v Ustavi Republike Slovenije[1] (v nadaljevanju: Ustava), ki v prvem odstavku 26. člena ureja pravico do povračila škode in v zvezi s tem določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Nadalje Ustava v 34. členu zagotavlja tudi pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, vendar pa na podlagi te določbe ni mogoče pričakovati, da bo država oziroma državni organi na celotnem ozemlju Republike Slovenije zagotavljala enako (nizko) stopnjo kriminalitete ter da bi, kot predlagate, v primeru, da tega ne zagotovi, odškodninsko odgovarjala.

Ker ustavna določba 26. člena Ustave ne rešuje vseh vprašanj glede odgovornosti države, sodišča praviloma to odgovornosti obravnavajo ob uporabi splošnih pravil obligacijskega prava, in sicer tako da to ustavno določilo navezujejo na določbo 148. člena Obligacijskega zakonika[2] (v nadaljevanju OZ), ki določa, da pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo je njen organ povzročil tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. V zvezi s to določbo je treba pri presoji odškodninske odgovornosti uporabiti splošna pravila civilnega prava, in sicer določbo 131. člena OZ, ki določa, da je tisti, ki drugemu povzroči škodo, dolžan to povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. Da je podan temelj odškodninske odgovornosti, morajo biti podane štiri predpostavke, in sicer: (1) nedopustno (protipravno) ravnanje ali škodljivo dejstvo, (2) škoda, (3) vzročna zveza in (4) odgovornost. Trditveno in dokazno breme glede prvih treh predpostavk je na tožeči stranki, glede četrte (v smislu njene izključitve) pa je trditveno in dokazno breme na strani tožene stranke. Za to, da je odškodninska odgovornost podana, morajo biti podane vse štiri predpostavke kumulativno. Stališče, da je odgovornost države krivdna, izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 110/2012 z dne 12. 7. 2012. Za obstoj odškodninske odgovornosti mora biti v prvi vrsti podana protipravnost. Določba 26. člena Ustave po mnenju Ustavnega sodišča v odločbi, številka Up-695/11-15 z dne 10. 1. 2013[3], na najsplošnejši način zajema vse oblike protipravnega ravnanja države, s katerim država povzroči škodo posamezniku. V vsakem konkretnem primeru pa je treba ugotoviti, ali je očitano ravnanje oziroma opustitev države (njenih organov) takšen poseg v pravne interese oškodovanca, da mu pravni red pripisuje protipravnost. Protipravnost namreč ni tog koncept, ampak širok in fleksibilen standard, ki zahteva upoštevanje okoliščin in tehtanje interesov. Glede na to, da zakonodaja ne predpisuje obveznosti države, da bi ta morala zagotavljati enako stopnjo kriminalitete na celotnem ozemlju Republike Slovenije, samo dejstvo (v kolikor drži), da je na določenih območjih višja stopnja kriminalitete, ne more predstavljati protipravnosti ravnanja državnih organov. Posledično pa, ob odsotnosti že prve izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, torej tudi ne more biti podana neposlovna krivdna odškodninska odgovornost države.

Poleg odškodninske odgovornosti države po 26. členu Ustave pravni red sicer predvideva tudi nekatere druge povrnitvene sheme, vendar ne za primer, kot ste ga navedli v vašem predlogu. Namreč država si lahko naloži obveznosti, da bo ljudem povrnila nekatere izgube in s tem njihov riziko prenesla na vse davkoplačevalce. Odgovornost v tem primeru ne temelji na protipravnem ravnanju države. Tako na primer, ko gre za škodo, ki je posledica nasilnih naklepnih dejanj, pojasnjujemo, da v takšnih primerih pravico do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah, ureja Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj[4] (v nadaljevanju: ZOZKD). Na podlagi tega zakona imajo tako žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi posledic kaznivega dejanja utrpijo škodo in odškodnine ne morejo izterjati od storilca kaznivega dejanja, pravico do odškodnine, ki jo zagotavlja država. Pri tem imajo posebno prednost pri uveljavljanju odškodnine mladoletniki, žrtve nasilja v družini in invalidi, pa tudi žrtve neznanih storilcev in žrtve storilcev, ki jih ni mogoče kazensko preganjati. Odškodnino lahko pod določenimi pogoji uveljavljajo tudi svojci žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja izgubila življenje. Zakon glede pridobitve odškodnine določa tudi materialne in formalne pogoje za pridobitev odškodnine. Vrste priznane škode, ki jih zakon priznava pa so: odškodnina za telesne bolečine ali okvaro zdravja, za duševne bolečine, za izgubljeno preživljanje, za stroške v zvezi z zdravljenjem, za pogrebne stroške, za škodo za uničene medicinske pripomočke ter odškodnino za stroške zaradi uveljavljanja odškodnine.

V takšnih primerih, ko država z zakonom prevzame obveznost povrnitve škode, ne gre za klasično nepogodbeno odškodninsko odgovornost po pravilih obligacijskega prava, saj njen temelj ni krivdna in protipravna povzročitev škode.

Predlog, da bi država v celoti prevzela odgovornost za ravnanje odraslih posameznikov, ki storijo kaznivo dejanje vloma ali tatvine na določenem območju ter bi bila dolžna poravnati vso škodo, ki bi iz tega izvirala, tako ni utemeljen. Namreč od države oziroma policije ni mogoče pričakovati, da bo preprečila vsako kaznivo dejanje, temveč je treba upoštevati dejstvo, ali bi v konkretnem primeru to mogla preprečiti. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v odločbah, opr. št. II Ips 925/2008 z dne 16. 2. 2012 in opr. št. II Ips 500/2008 z dne 12. 9. 2008; v slednji je sodišče zavzelo stališče, da: »..določb, v skladu s katerimi mora policija preprečevati kazniva dejanja, varovati premoženje ljudi in opozarjati na okoliščine ali ravnanja, ki ogrožajo premoženje ljudi, ne gre razlagati dobesedno (da so policisti npr. dolžni preprečiti vsako kaznivo dejanje) in iztrgano iz konkretne situacije, ampak je treba upoštevati, ali so policisti v konkretnih okoliščinah te obveznosti mogli izpolniti.«

Lahko pa država v posameznih konkretnih primerih odgovarja za nastalo škodo, če bi ji bilo mogoče očitati (in tudi dokazati), da je škoda nastala kot posledica opustitve dolžnega ravnanja. V zvezi z odgovornostjo države, ki je posledica opustitve, je stališče zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi, opr. št. II Ips 280/2010 z dne 26. 2. 2012, in v zvezi s tem zapisalo: »Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. […] Iz okoliščin konkretnega primera mora biti razvidno, da je pristojni organ pri izvajanju javne funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje postalo protipravno. Ravnanje nosilca oblasti ima seveda lahko tudi značaj opustitve.«

Namreč iz konkretnih okoliščin lahko izvira tudi obveznost zaščititi osebe, katerih življenja s kaznivimi dejanji ogrožajo drugi ali se ogrožajo celo same (nevarnost samomora). V primeru, da so državnim organom okoliščine konkretne ogroženosti določljivih oseb znane oziroma bi jim morale biti znane, pa niso izvedli nobenega izmed ukrepov, s katerim bi bilo mogoče razumno odvrniti nevarnost, država lahko odgovarja za nastalo škodo. V takšnih primerih je mogoče šteti, da je škoda nastala zaradi delovanja države[5], seveda ob predpostavki, da je država za te konkretne okoliščine vedela.

Dodatno pojasnjujemo še, da imajo oškodovanci možnost zahtevati povrnitev škode od povzročitelja, prvotno že v samem kazenskem postopku v skladu z določili 100. do 111. člena Zakona o kazenskem postopku[6] (v nadaljevanju ZKP), in sicer že pri organu, pri katerem se vloži kazenska ovadba, ali pri sodišču, pred katerim teče postopek. Njihov predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka pa se v skladu s 100. členom ZKP lahko obravnava že v kazenskem postopku, če se s tem ne bi preveč zavlekel ta postopek, sicer pa ima oškodovanec možnost uveljavljati povrnitev škode od povzročitelja tudi po pravilih civilnega prava v pravdnem postopku.

Glede na predstavljeno ureditev in vse možnosti, ki jih ima oškodovanec za povrnitev škode, menimo, da bi bila obveznost države, s katero bi prevzela odgovornost za škodo, ki bi nastala kot posledica povečane stopnje kriminalitete na določenem območju, pretirana. Dejstvo, da je na določenem območju zaznana večja stopnja kriminala, ne predstavlja protipravnosti ravnanja državnih organov samo po sebi, protipravnost pa je prva od predpostavk, ki mora biti podana, da obstoji odškodninska odgovornost države.

Glede na vse navedeno zaključujemo, da podani predlog ni utemeljen.

[1] Uradni list RS, št. 33/91I, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 - UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ50, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ14, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ90,97,99, 47/13 - UZ148, 75/16 - UZ70a.

[2] Uradni list RS, št. 83/01, 32/04, 28/06 - odl. US, 40/07, 64/16 - odl. US, 20/18 - OROZ631.

[3] Odločba je dostopna na spletni povezavi: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2013-01-0241/odlocba-o-razveljavitvi-sodbe-vrhovnega-sodisca

[4] Uradni list RS, št. 101/05, 86/10.

[5]  Povzeto po: Dr. Damjan Možina, Izvirni znanstveni članek Odškodninska odgovornost države; Članek je v celoti dostopen na spletni povezavi:

www.pf.uni-lj.si/media/mozina.odskodninska.odgovornost.drzave.pdf

[6] Uradni list RS, št. 63/94, 25/96 - odl. US, 39/96 - odl. US, 5/98 - odl. US, 49/98 - ZPol, 72/98, 6/99, 66/00, 111/01, 32/02 - odl. US, 44/03 - odl. US, 56/03, 43/04, 68/04 - odl. US, 101/05, 14/07, 40/07 - odl. US, 102/07 - ZSKZDČEU, 21/08 - odl. US, 23/08 - ZBPP-B, 65/08 - odl. US, 68/08, 89/08 - odl. US, 77/09, 88/09 - odl. US, 29/10 - odl. US, 58/11 - ZDT-1, 91/11, 47/13, 87/14, 8/16 - odl. US, 64/16 - odl. US, 65/16 - odl. US, 16/17 - odl. US, 59/17 - odl. US, 66/17 - ORZKP153,154, 1/19 - odl. US, 22/19, 48/19 - odl. US, 66/19 - odl. US, 55/20 - odl. US, 89/20 - odl. US, 191/20 - odl. US, 200/20.