15. 6. 2021
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
V zvezi z vašo pobudo vam pojasnjujemo, da je eden izmed ciljev Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20) tudi spodbujanje trajnostne rabe vode. Ukrepe za spodbujanje trajnostne rabe vode se opredeli v Programu in načrtih upravljanja voda na vodnih območjih, ki jih sprejme vlada za šestletno upravljavsko obdobje. Veljavni Načrt upravljanja voda velja za obdobje 2016-2021, trenutno sta v pripravi Načrt upravljanja voda in Program ukrepov upravljanja voda za naslednje načrtovalsko obdobje 2022-2027.
Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12, v nadaljevanju: Uredba), ki podrobneje ureja oskrbo s pitno vodo, določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in nekatere pogoje za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba, ter za lastno oskrbo s pitno vodo. Uredba določa, da se v okviru javne službe izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Uredba določa obveznost priključitve na javni vodovod, in sicer morata biti stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 3. člena te uredbe, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, priključena na javni vodovod v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo. Priključitev objekta na javni vodovodni sistem se izvede preko odjemnega mesta, ki je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom in preko katerega se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda.
Uredba definira kapnico, kot prestreženo padavinsko vodo, ki je ustrezno pripravljena in shranjena v zbiralnikih in namenjena samooskrbi objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Lastna oskrba s pitno vodo se, v skladu z Uredbo, lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe. Uredba v 12. členu vsebuje tudi prepoved lastne oskrbe s pitno vodo, in sicer v stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
Varčno rabo pitne vode se spodbuja skozi cenovno politiko rabe voda, za kar uporabniki plačujemo vodno povračilo, ter preko cenovne politike obveznih javnih gospodarskih služb oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za odvajanje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode se plačuje okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
Obračunska enota za storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je količina dobavljene oz. porabljene pitne vode za komunalno in padavinsko odpadno vodo z javnih površin in količina padavin, ki pade na površino strehe in za padavinsko odpadno vodo. V zakonodaji so podani ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda. Tako mora padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, lastnik objekta odvajati neposredno ali posredno v vode, kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, kot na primer za splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje. Le v primeru, da teh navedenih ukrepov ni moč zagotoviti, se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
Tako se spodbuja lastnike objektov, da odvodnjo padavinske vode uredijo s ponikanjem ali zadrževanjem in ne z odvodom v kanalizacijo. Seveda prestreženo padavinsko vodo lahko uporabijo za zalivanje vrtov in zelenic, pranje avtomobilov in podobno, za kar se ne potrebuje dodatne vodovodne napeljave v objektu. Za uporabo t.i. sive vode (tudi kapnice) v objektu je potrebna dodatna interna napeljava s protipovratnimi ventili, tako da ne pride do mešanja z vodo iz vodovoda. Enako kot kapnico bi za splakovanje stranišč, pranje avtomobilov sicer lahko uporabili tudi vodo po uporabi v gospodinjstvu, tehnološke rešitve so že na voljo.
Tudi pri oblikovanju okoljskih politik na nivoju Evropske skupnosti se spodbuja varčno rabo vode in tudi ponovno uporabo vode. Lani je bila sprejeta Uredba (EU) 2020/741 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode. S tem EU sprejema nove ukrepe za zmanjšanje tveganja za pomanjkanje vode za namakanje kulturnih rastlin. Z uredbo, ki je v celoti skladna z načeli krožnega gospodarstva, se bo povečala razpoložljivost vode in spodbudila njena učinkovita poraba. Slovenija pri izpolnjevanju teh politik in pri vzpostavljanju zakonodaje sledi načelom krožnega gospodarstva.
Država državljane že spodbuja k varčni rabi vode iz vodovoda, tudi k uporabi kapnice. Dodatno spodbudo k rabi kapnice predstavljajo finančna sredstva Ekosklada, ukrep: kredit za zbiralnik deževnice. Ekosklad sofinancira tudi ukrepe za učinkovito rabo vodnih virov, in sicer namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deževnice (nakup in vgradnja zbiralnika, črpalk in filtrov; vgradnja napeljave in regulacijske opreme) ter namestitev naprav za mehansko, kemično in biološko čiščenje pitne vode.
Vir:https://ekosklad.si/uploads/b9f9162d-c53f-42a0-801a-2f37b4c79519/EkoSklad_TBES_zlozenka_RabaVode.pdf
Področji oskrbe s pitno vodo in odvajanja padavinske vode s streh in utrjenih površin zasebnih objektov sta v predpisih ustrezno urejeni. Menimo, da sprememba zakonodaje v tej smeri ni potrebna, saj je v Sloveniji na razpolago dovolj vode iz vodovodnih sistemov. Dodatna zakonska obveza za izgradnjo interne vodovodne napeljave za uporabo t.i. sive vode v objektih pa bi predstavljala dodaten strošek za investitorje.