1. 6. 2021
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma pojasnjujemo, da države pri davčni regulaciji virtualnih valut praviloma niso sprejele posebnih oziroma novih pravil, s katerimi bi zakonsko urejale to področje, temveč so jih skladno z načelom enake davčne obravnave ustrezno umestile v obstoječe zakonske okvire. Pri regulaciji so tako sledile vsebini virtualnih valut in ne njihovi formi. Kriptovalute, kamor spadajo bitcoin in njemu podobne virtualne valute, so v širši mednarodni skupnosti opredeljene kot oblika premoženja. Temu je sledilo tudi Ministrstvo za finance in kriptovalute za namene obdavčitve z dohodnino opredelilo kot obliko (premičnega) premoženja. Kriptovalute se namreč po vsebini razlikujejo od denarja, vrednostnih papirjev, investicijskih kuponov, izvedenih finančnih instrumentov ali lastniških deležev, hkrati pa nedvomno predstavljajo obliko premoženja. Ostale oblike virtualnih valut se obravnava skladno z njihovo vsebino.
Po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in nasl.) so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so izrecno izvzeti iz obdavčitve. Skladno z načelom enake davčne obravnave velja enako za dohodke povezane z virtualnimi valutami. Kot navedeno zgoraj, je davčna obravnava virtualnih valut posledica vsebinske opredelitve virtualnih valut kot oblike premoženja in je natančno pojasnjena s pojasnilom, ki ga je izdala Finančna uprava RS v sodelovanju z Ministrstvom za finance, in je dostopno na https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/trgujem_z_virtualnimi_valutami/.
Pri obdavčitvi virtualnih valut se v osnovi uporabljajo enaka davčna pravila, ki veljajo za enakovrstne dohodke, vključno s pravili o prijavi doseženih dohodkov. Specifike poslovanja z virtualnimi valutami, po katerih se virtualne valute ločijo od drugih oblik premoženja, pa so zajete z navedenim pojasnilom. Poudariti je, da je predvsem v povezavi s trgovanjem z virtualnimi valutami, ki je najbolj razširjena oblika poslovanja posameznikov z virtualnimi valutami, podanih največ dodatnih pojasnil. Tako so podani vsebinski kriteriji, na podlagi katerih se šteje, da posameznik opravlja dejavnost in tudi ilustrativni primeri, ki so kvantitativne narave. Na podlagi pojasnila je posameznikom omogočeno, da ugotovijo, kakšne so davčne posledice njihovega poslovanja z virtualnimi valutami.
V povezavi s seznanjenostjo splošne javnosti s pravnimi in davčnimi posledicami poslovanja z virtualnimi valutami pojasnjujemo, da je Finančna uprava RS že leta 2013 (takrat Davčna uprava RS) izdala prvo pojasnilo, ki se z razvojem področja virtualnih valut ves čas ustrezno dopolnjuje. Prav tako je bila sama tematika že večkrat tudi medijsko izpostavljena. Iz tega razloga smo mnenja, da je posameznikom v dovoljšni meri omogočena možnost seznanitve z vsemi relevantnimi informacijami, da niso v negotovosti glede posledic svojega poslovanja z virtualnimi valutami.
Upoštevaje vse navedeno, menimo, da so na podlagi obstoječe davčne ureditve virtualne valute ustrezno umeščene v obstoječa davčna pravila, in sicer skladno z načelom enake davčne obravnave. Na ta način je spoštovano načelo pravičnosti obdavčitve, po katerem davek plačujejo vsi, ki so ekonomsko sposobni, primerno svoji ekonomski sposobnosti in enakomerno. Davčno breme mora namreč biti enakomerno porazdeljeno med davčnimi zavezanci, vsak zavezanec pa mora prispevati pravičen delež k delovanju države. Iz navedenih razlogov nismo naklonjeni predlogu, da se davčno oprosti vse dohodke, povezane z virtualnimi valutami.