Odpoved koronadodatkom v znak solidarnosti

Odziv Ministrstva za javno upravo

Uvodoma pojasnjujemo, da v skladu z veljavno zakonodajo, javnim uslužbencem, ki so zaposleni v javnem sektorju zaradi oz. v povezavi z obvladovanjem epidemije, če so izpolnjeni predpisani pogoji, pripadajo naslednji dodatki (Skladno s 15. točko 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije):

1. dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki ga določa Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS; Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18);
2. dodatek zaradi začasne razporeditve zaradi nujnih delovnih potreb oz. dodatek zaradi začasne razporeditve, ki ga določa Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP; Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE) in Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE; Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP);
3. dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, ki ga določa ZZUOOP in ZIUPOPDVE;
4. dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki ga določa Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE; Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O in 57/21 – odl. US);
5. dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki ga določa ZIUPOPDVE,

K točki 1:

KPJS v okviru dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve v 11. točki prvega odstavka 39. člena določa dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor je sprejela razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS (Uradni list RS, št. 48/20). Besedilo razlage se glasi:

»Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.

Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.

Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.

Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.«

Skladno z zgoraj navedeno razlago, morata biti za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, kumulativno izpolnjena dva pogoja. Pravi pogoj: epidemija, razglašena v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih, je bil izpolnjen z objavo odlokov o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije.

Drugi pogoj za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah pa je opravljanje dela v nevarnih pogojih. Kot izhaja iz citirane razlage so delodajalci v tej zvezi dolžni določiti dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela. Delodajalci to naredijo s sklepom ali drugim splošnim aktom.

Upoštevaje zgoraj navedeno javnim uslužbencem dodatek za delo v rizičnih razmerah pripada za čas, ko dela in naloge opravljajo v nevarnih pogojih dela, kar pa je razvidno iz sklepa (ali splošnega akta delodajalca) delodajalca. Ob tem dodajamo, da je namen dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve (tudi dodatka za delo v rizičnih razmerah) zagotovitev ustrezne finančne odmene za javne uslužbence, ki delo opravljajo v takih pogojih ter nevarnost in posebne obremenitve niso upoštevane v osnovni plači. Upoštevaje navedeno, javni uslužbenci, ki dela ne opravljajo oz. ga ne opravljajo v nevarnih pogojih, do dodatka za delo v rizičnih razmerah niso upravičeni.

K točki 2:

Izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko zaposlenega na podlagi 55. člena ZZUOOP začasno razporedi k drugemu izvajalcu v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19. Zaposleni je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.

ZIUPOPDVE v 32. členu določa, da lahko ne glede na 55. člen ZZUOOP, ki ureja začasno razporeditev zaradi nujnih delovnih potreb, izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo, izvajalec krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu: ZSV) ali izvajalec zdravstvene dejavnosti, ne glede na določbe zakona, ki ureja trg dela, v delu, ki ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku, na podlagi pisnega sklepa, zaposlenega začasno razporedi k izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe, izvajalcu v mreži javne službe na področju socialnega varstva institucionalno varstvo ali izvajalcu krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena ZSV, in sicer v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19. Zaposleni je za čas začasne razporeditve upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.

K točki 3:
Skladno s prvim odstavkom 56. člena ZZUOOP je zaposleni, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena, in sicer:

1. v COVID-19 ambulantah,
2. v COVID-19 oddelkih,
3. v COVID-19 intenzivnih enotah,
4. v zobozdravstvenih ambulantah za zdravljenje COVID-19 pacientov,
5. pri triaži pacientov, pri katerih obstaja sum na COVID-19, v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
6. v sivih conah v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
7. v sivih in rdečih conah pri izvajalcih na področju socialnega varstva iz 82. člena tega zakona in izvajalcih iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), ki delajo z uporabnikom obolelim za COVID-19,
8. na deloviščih za odvzem vzorcev za bris,
9. opravlja epidemiološke storitve na terenu v sivih in rdečih conah,
10. opravlja nujno medicinsko pomoč COVID-19 pacientom ali pacientom iz sive cone,
11. opravlja nujne reševalne, nenujne reševalne prevoze, sanitetne in pogodbene prevoze COVID-19 pacientov ali pacientov iz sive cone,

upravičen do dodatka za neposredno delo s COVID-19 pacienti, ki znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. Dodatek za neposredno delo s COVID-19 pacienti se lahko izplača le za ure dela, ko zaposleni opravlja delo v skladu s prvim odstavkom 56. člena ZZUOOP.

ZIUPOPDVE je v 33. členu razširil krog upravičencev, ki jim pripada dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, kot ga je določil 56. člen ZZUOOP. Ne glede na prvi odstavek 56. člena ZZUOOP je do dodatka v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega, za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, upravičen zaposleni, ki v sivih in rdečih conah pri izvajalcih socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19), neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena.

Do dodatka je upravičen tudi zaposleni v mreži javne zdravstvene službe, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena, in sicer:

• na oddelkih bolnišnic, kjer se obravnavajo pacienti s sumom na okužbo oziroma potrjeno okužbo s COVID-19,
• pri izvajanju zdravstvene oskrbe na domu pacienta oziroma uporabnika, pri katerem je okužba s COVID-19 potrjena,
• v rdečih conah pri zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz 18. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF in 90/12), če izvajajo neposredne storitve za uporabnike. Ukrep velja od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom za obdobje šestih mesecev.

Do dodatka so upravičeni tudi zaposleni na Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, ki neposredno delajo v okolju s COVID-19 okuženimi prosilci za mednarodno zaščito in vlagatelji namere oziroma pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena.

K točki 4:

V skladu z veljavno zakonodajo javni uslužbenci plačne skupine B (direktorji) do dodatkov povezanih z epidemijo, opredeljenih v interventni zakonodaji in KPJS, niso upravičeni. Izjema so le direktorji v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki so vključeni v aktivnosti in izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 ter zajezitev in obvladovanje COVID-19. ZIUOPDVE namreč je v 125. členu določil, da ne glede na določbo četrtega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18) direktorjem v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18), ki so vključeni v aktivnosti in izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 ter zajezitev in obvladovanje COVID-19, pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače za polovico rednega delovnega časa. Direktorji do dodatka niso upravičeni za čas opravljanja dela na domu in za čas, ko so odsotni z dela.

K točki 5:

ZIUPOPDVE v 87. členu določa, da javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J, ki opravljajo delo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in so v času epidemije pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v višini 30 odstotkov urne postavke njihove osnovne plače. Dodatek pripada javnim uslužbencem le za ure, v katerih so bili nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje in/ali prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije.

Upoštevaje določila veljavne zakonodaje (tako interventnih zakonov kot Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18) ter KPJS) do navedenih dodatkov funkcionarji (kamor sodijo tudi poslanci Državnega zbora, predsednik Vlade Republike Slovenije, Predsednik Republike Slovenije, ministri, državni sekretarji,… - Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti.) niso upravičeni. Z izjemo dodatka, ki ga določa 125. člen ZIUOPDVE in do katerega so lahko upravičeni le direktorji v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, tudi direktorjem navedeni dodatki ne pripadajo.

Upoštevaje določila KPJS dodatek za delo v rizičnih razmerah pripada javnim uslužbencem, ki delajo v nevarnih pogojih dela (kot jih opredeljuje razlaga KPJS) in ni omejen le na javne uslužbence, ki neposredno delajo s pacienti, ki imajo COVID-19. Ob tem dodajamo, da so spremembe in dopolnitve KPJS sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja. Glede na to, da sodišča obravnavajo kolektivne delovne spore, ki so jih sprožili reprezentativni sindikati javnega sektorja zaradi kršenja določila 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS (po mnenju sindikalne strani naj bi sprejeta razlaga KPJS ožila pravico javnih uslužbencev do dodatka za delo v rizičnih razmerah, zato zahteva, da bi dodatek pripadal vsem javnim uslužbencem, ki delo opravljajo na delovnem mestu za cel čas opravljanja dela na delovnem mestu) in iz katerih izhaja zahteva sindikatov po razširitvi pravice javnih uslužbencev do dodatka za delo v rizičnih razmerah ter da na sindikalni strani ni interesa za spremembo KPJS v smeri, ki bi ožila pravice javnih uslužbencev, ocenjujemo, da realne možnosti za njeno spremembo v smeri kot jo predlaga predlagatelj, ni.

Ostali dodatki, določeni z interventno zakonodajo, pripadajo le javnim uslužbencem v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (Izjema so le zaposleni na Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, ki neposredno delajo v okolju s COVID-19 okuženimi prosilci za mednarodno zaščito.), ki bodisi delajo z pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena bodisi so bili zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje, prekomerno obremenjeni ali začasno prerazporejeni zaradi obvladovanja epidemije in le za čas, ko delajo v takšnih pogojih oz. razmerah. Upoštevaje navedeno, dodatki, določeni v interventni zakonodaji, v veliki meri že sledijo posredovanemu predlogu.