25. 5. 2021
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma pojasnjujemo, da so bili za namen preprečevanja širjenja virusa v zavodih za prestajanje kazni zapora s strani Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: URSIKS), sprejeti številni ukrepi in sicer po načelu sorazmernosti in postopnosti glede na prostorske in druge zmožnosti posameznega zavoda. Poudarjamo, da se z začasnimi rešitvami na področju izvrševanja kazenskih sankcij (kamor spada tudi prekinitev prestajanja kazni zaradi preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2) sledi predvsem načelu varovanja zdravja in življenja ljudi, zasleduje pa se cilj preprečevanja širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ter zagotavljanje varnejših pogojev zaprtim osebam in zaposlenim v zavodih za prestajanje kazni zapora. Institut prekinitve kazni sicer v slovenski zakonodaji obstaja že dlje časa, sedanja ureditev pa le nadgrajuje obstoječe določbe z možnostjo hitrejšega postopanja, vse z namenom izognitve tveganju ter zagotavljanju varnejših pogojev zaprtim osebam in zaposlenim v zavodih za prestajanje kazni zapora.
Hišni zapor kot način izvrševanja kazenske sankcije je v naši ureditvi opredeljen v 86. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-uradno prečiščeno besedilo, 6/16- popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20), zanj pa so predvideni pogoji, na katere trenutna epidemija nima vpliva. Iz petega odstavka omenjenega člena izhaja, da se kazen zapora do devetih mesecev lahko izvršuje tudi s hišnim zaporom, če glede na nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu.
Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12- uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16, odl. US, 65/16, odl. US, 66/17 – ORZKP153, 54, 22/19, 55/20 - odl. US, 89/20 – odl. US, 191/20 – odl. US in 200/20) določa, da o predlogu za izvršitev kazni zapora na način, da obsojenec določene dneve prebiva doma, nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom ali delom v splošno korist, odloči sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen, ali s posebnim sklepom na predlog obsojenca. Sodišče torej odloča na podlagi veljavnih predpisov, in ni vezano na trenutno epidemiološko situacijo v državi.
Na podlagi Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju ZZUOOP; Uradni list RS, št. 152/2020 in 175/20) je omogočeno, da lahko direktor zavoda ne glede na prvi odstavek 82. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS–1; Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP – 1G, 96/12 – ZPIZ – 2, 109/12, 54/15, 11/18 in 200/20 – ZOOMTVI), po uradni dolžnosti prekine prestajanje kazni zapora obsojencu tudi v kolikor je to potrebno za preprečevanje širjenja virusa, za obdobje enega meseca, če za to ne obstajajo varnostni zadržki. Na podlagi prej omenjenega člena ZIKS-1 se čas na prekinitvi kazni ne všteje v prestajanje kazni, saj obsojeni dosojene kazni v vmesnem času ne prestaja.
Tako imenovani zapor ob koncu tedna ki ga opredeljuje tudi 12. člen ZIKS-1, predstavlja alternativno obliko izvrševanja kazni zapora. Obsojenec med prestajanjem kazni še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Alternativne oblike izvrševanja kazni prispevajo k lažji resocializaciji storilca, poleg tega pa se z njimi sledi načelu individualizacije kazenskih sankcij, ki predvideva, da se kazen prilagodi teži in nevarnosti kaznivega dejanja. Omenjena oblika zapora torej predstavlja neke oblike ugodnost za posameznika, ki kazen izvršuje na ta način, saj tega niso deležni vsi obsojenci.
Nobena zakonska podlaga ne ponuja možnosti, da bi se zaradi izrednih razmer zapor ob koncu tedna izvrševal v obliki hišnega zapora, prav tako pa ne obstaja možnost, da bi se čas prekinitve vštel v izrečeno zaporno kazen. Pri tem poudarjamo, da je glavni namen instituta prekinitve, kot je opredeljen v 27. členu ZZUOOP, preprečevanje širjenja okužbe s SARS – CoV – 2 , zaradi navedenega pa vštetje časa na prekinitvi ne bi bilo primerno, saj z ničemer ne pripomore k zasledovanemu cilju. Hišni zapor in pa zapor ob koncu tedna sta torej že v osnovi dva različna instituta, in njuno prekrivanje ni predvideno, saj so tudi pogoji ki morajo biti izpolnjeni za vsakega od njiju drugačni.
Na podlagi navedenega ministrstvo zaključuje, da trenutno veljavna zakonodaja sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi, ter na prvo mesto postavlja preprečevanje širjenja okužb. Hišni zapor, ki ga je izpostavil predlagatelj je mogoč samo pod zakonsko določenimi pogoji, ki se zaradi epidemiološke situacije niso spreminjali, zato je podan predlog neutemeljen za nadaljnjo obravnavo.