27. 6. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) vezano na predlog, da se socialna pomoč nadomesti s pomočjo v obliki bonov vam pojasnjuje, da Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 196/21-ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1- v nadaljevanju ZSVarPre) v 38. členu določa, da se denarna socialna pomoč praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.). Centri za socialno delo, ki odločajo o upravičenosti do socialnih pomoči, v kolikor presodijo, da je potreba po izplačilu različna od izplačila v denarju, upravičencem dodelijo pomoč v drugačni obliki. Ministrstvo na predlog, da bi se izplačilo denarne socialne pomoči v celoti preneslo v obliko bonov, pojasnjuje, da gre za kompleksnejše vprašanje ter za sistemsko spremembo, ki bi jo bilo potrebno temeljito proučiti.
Glede predloga o ustanovitvi inšpekcijske službe pojasnjujemo, da Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B; v nadaljevanju ZUPJS) v 47. členu že določa inšpekcijski nadzor. Organizira in izvaja ga Socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata za delo. Socialna inšpekcija nadzira zakonitost dodeljevanja javnih sredstev, strokovnost in kakovost dela, vodenje dokumentacije in poročanje in opravljajo nadzor nad ugotovljenim dejanskim stanjem. Pri tem dodajamo, da centri za socialno delo ves čas trajanja pravic iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljajo ali so nastopile spremembe, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice, ker upravičenec do pravice iz javnih sredstev ni več upravičen ali je upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje.
Nadalje ministrstvo glede navedb, da ni pošteno, da marsikateri invalidski in kmečki upokojenci dobijo manj, kot upravičenci do socialnih pomoči, ki ne prispevajo k državni blagajni pojasnjuje, da ZSVarPre določa, da kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pri tem zakon določa, da prejemnik ali prejemnica do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela (6. člen).