7. 5. 2021
Odziv Ministrstva za kulturo
Ministrstvo za kulturo je v skladu 32.a členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16 in 36/21) pristojno tudi za opravljanje nalog na področju verske svobode, in sicer v obsegu, ki ga določa Zakon o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13; v nadaljevanju: ZVS).
ZVS v 29. členu med drugim določa, da se registrirane cerkve in druge verske skupnosti financirajo predvsem iz donacij in drugih prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz svojega drugega premoženja, kakor tudi iz prispevkov mednarodnih verskih organizacij, katerih članice so in da smejo zbirati prostovoljne prispevke v skladu s svojimi pravili in veljavno zakonodajo. Samofinanciranje registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti je torej zakonsko že določeno.
Isti člen ZVS tudi pove, da lahko država gmotno podpira registrirane cerkve in druge verske skupnosti zaradi njihovega splošno koristnega pomena, Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji pa v 20. členu določa, da lahko družbena skupnost daje verskim skupnostim gmotno podporo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v 130. točki obrazložitve ustavnosodne presoje ZVS (Uradni list RS, št. 46/10) pojasnilo, da financiranje verskih skupnosti ni dolžnost države, ki bi izhajala iz 41. člena Ustave (svoboda vesti oziroma verska svoboda), vendar to ne pomeni, da je takšno financiranje, če ga država kljub temu omogoča, sámo po sebi ustavno nedopustno. Ob spoštovanju enakopravnosti verskih skupnosti država namreč sme zagotavljati podporo verskim skupnostim, tudi gmotno, če to ne nasprotuje načelu o ločenosti države in verskih skupnosti, in sicer zlasti iz tega načela izvirajoči zahtevi po verski oziroma nazorski nevtralnosti [oziroma sekularnosti] države. Državna podpora cerkvam in drugim verskim skupnostim je torej ustavno dopustna kljub načelu ločitve države in verskih skupnosti, kadar je dostopna vsem cerkvam in drugim verskim skupnostim pod enakimi pogoji.
ZVS v 27. členu določa pravico do namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti. Verski uslužbenci lahko to pomoč pridobijo, če izpolnijo pogoj razumnega sorazmerja, to je, če njihove cerkve ali druge verske skupnosti lahko izkažejo razmerje vsaj 1.000 članov na enega verskega uslužbenca. Ustavno sodišče Republike Slovenije teh pogojev še ni presojalo, Ministrstvo za kulturo pa ugotavlja, da ti pogoji ustrezajo kriteriju verske oziroma nazorske nevtralnosti, da torej veljajo za vse registrirane cerkve in druge verske skupnosti in da so zelo jasni.
Iz vseh navedenih razlogov Ministrstvo za kulturo meni, da zadevni predlog državljana ni primeren za nadaljnjo obravnavo.