25. 5. 2021
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Zakona, ki bi v preteklosti določal, da je »možno dobiti soglasje, če je bila novogradnja manj kot 50 m oddaljena od zadnje hiše«, na Ministrstvu za okolje in prostor ne poznamo.
V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, je načrtovanje prostorskega razvoja v občini ena od izvirnih nalog občine. Občina svoj prostorski razvoj načrtuje skladno z določbami Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2). Pomembni inštrumenti urejanja prostora so prostorskih akti ter ukrepi zemljiške politike.
Tako imenovane »zazidalne parcele« lahko občina načrtuje z občinskim prostorskim načrtom (OPN). OPN je splošni pravni akt občine s katerim občina načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena, določa namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje. Ker pa je gradnja dovoljena le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih (slednje pomeni, da ima stavbno zemljišče dostop do javne ceste in je omogočen priklop na javno elektroenergetsko omrežje, javno vodovodno omrežje in javno kanalizacijsko omrežje) mora občina ob načrtovanju morebitnih novih »zazidalnih parcel« v OPN, ob njegovi pripravi analizirati in upoštevati možnost uporabe obstoječe komunalne opreme oz. zmožnost (prostorsko in finančno) načrtovanja in izvedbe nove komunalne opreme.
Sprememba namenske rabe zemljišč je eden od rezultatov premišljenega strokovnega dela, ki obsega analize prostora in prostorskih možnosti, konceptualne rešitve in opredelitve, analize potreb in stanja v prostoru. Spremembe zemljišč v postopku prostorskega načrtovanja ne morejo biti in niso samo rezultat zahtev in pobud posameznikov, temveč širših ciljev in možnosti lokalne skupnosti, v okviru katerih se seveda upoštevajo tudi želje in potrebe posameznikov, če te niso v nasprotju s temeljnimi načeli prostorskega načrtovanja.
Glede na veljavno Strategijo prostorskega razvoja Slovenije se poselitveni razvoj prednostno usmerja predvsem v urbana naselja, v katerih se skrbi za zadostno ponudbo stanovanj, delovnih mest in raznovrstnih dejavnosti ter za ustrezno infrastrukturno opremo. V okviru policentričnega urbanega sistema se razvija omrežje ustrezno opremljenih središč, ki omogočajo vsem prebivalcem udobno, cenovno ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, delovnih mest, storitev in znanja. Omrežje funkcionalno in fizično povezanih središč se načrtuje tako, da je razmestitev storitvenih, oskrbnih in drugih dejavnosti ter prometnih in telekomunikacijskih povezav prostorsko usklajena, se med seboj dopolnjuje in omogoča uravnoteženost življenjskih in gospodarskih pogojev v mestih in na podeželju, ob skrbi za kvaliteto prostora in okolja.
Predlagamo, da predlagatelj poda pobudo na občino, kjer je zaznan opisan problem, da se začne s postopkom za razširitev območij za namen gradnje, če so vsa že zasedena. Obenem pa tudi pobudo občini, da prične z aktivacijo obstoječih stavbnih zemljišč, na način, da začne občina izvajati aktivno zemljiško politiko s instrumenti, ki so že predpisani v veljavni zakonodaji (na primer taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča).