Lastništvo psov si jemljemo prelahko. Za večje pasme bi morali lastniki na pregled in iti skozi tečaj! Tako, kot za orožje.
Če uvajamo nove in nove administrativne ovire za malenkosti, kot so izpit za kolo z motorjem, potem je nujno imeti tudi tečaj ali izpit za lastništvo potencialno nevarnih živali.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Kratka analiza veljavne ureditve
Veljavni Zakon o zaščiti živali (ZZZiv, Uradni list RS, 38/2013, uradno prečiščeno besedilo, 21/18 ZNOrg in 90/20) določa splošne zahteve za obvladovanje psov, da niso nevarni okolici. V drugem odstavku 11. člena zakon določa da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici, ter v tretjem odstavku, da morajo skrbniki psov zagotoviti fizično varstvo svojih psov tako, da jih imajo na javnem mestu na povodcu. Pri čemer je javno mesto javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Javni kraj je v Zakonu o varstvu javnega reda in miru opredeljen kot vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur.
Če pa pride do situacije, ko pes povzroči poškodbo, je za poškodovanega najprimerneje, da takoj obišče osebnega zdravnika ali zdravnika urgentne medicine, ki oceni stopnjo poškodbe in napoti poškodovanega v antirabično ambulanto skladno s predpisi, ki urejajo nalezljive bolezni. Poškodovani lahko prijavi napad psa Policiji ali pristojnemu območnemu uradu UVHVVR. Policija in drugi pristojni po Zakonu o zaščiti živali, ki obravnavajo ugriz, morajo o ugrizu v roku 24 ur obvestiti območni urad UVHVVR, ki podatke o ugrizu vnese v CRPsi. Ko pristojni območni urad prejme obvestilo o ugrizu s strani antirabične ambulante (poškodba človeka), veterinarske organizacije (poškodba drugega psa ali druge živali) ali s strani policije, ki je obravnavala dogodek, v postopku preveri vse navedbe in izda odločbo s katero dodeli psu status nevarnega psa.
Nevaren pes je po definiciji Zakona o zaščiti živali
Za nevarne pse se ne štejejo službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti, psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom, psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi, ter psi, ki še niso dopolnili devet mesecev starosti in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum skotitve psa pa je bil vnesen v CRPsi že pred ugrizom.
Pes postane nevaren, ko je bilo v uradnem postopku ugotovljeno, da je pes neobvladljiv in/ali kaže napadalno vedenje do človeka, oziroma je bil ugriz evidentiran, dokazan in izvedeni vsi predpisani postopki. Tak pes dobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja v upravnem postopku. Postopek pridobitve statusa »nevaren pes« nikakor ni avtomatiziran.
Pes, ki ima status nevarnega psa, mora biti fizično varovan v skladu z 12. členom Zakona o zaščiti živali, ki določa da morajo skrbniki nevarnih psov zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov:
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.
Če nevaren pes ponovno ugrizne, pri čemer poškodba ni posebno huda telesa poškodba, je zanj predpisano obvezno šolanje, ki mora biti izvedeno v šestih mesecih od dogodka oziroma do dopolnjenega drugega leta starosti, če gre za mladega psa. Takega šolanja se morata udeležiti pes in njegov lastnik oziroma skrbnik po programu, ki je odobren s strani UVHVVR. Uspešnost opravljenega šolanja psa preveri komisija, ki jo imenuje izvajalec programa šolanja. Lastnik psa pa je dolžan dokazilo o uspešno opravljenem šolanju predložiti pristojni veterinarski organizaciji, ki ta podatek vnese v CRPsi. Šolanje psa je obvezno tudi za psa, ki živi ali bo živel v istem okolju kot lastnik, ki je že posedoval psa, pa je bil pes usmrčen zaradi povzročitve smrti ali posebno hude telesne poškodbe. Če pes ne opravi predpisanega šolanja ali je šolanje neuspešno, uradni veterinar odredi usmrtitev takega psa.
Analiza predloga
Predlagatelj posedovanje psa večje pasme enači s posedovanjem orožja in predlaga podobne ukrepe, predvsem obvezen pregled, tečaj ali izpit, pri čemer ne navaja vrste pregleda ali vsebine tečaja oziroma izpita.
Razlogi za neprimernost/primernost predloga za nadaljnjo obravnavo
Veljaven predpis, ki ureja zaščito živali, že določa dolžnosti skrbnika psa glede vzgoje in šolanja, opredeljuje fizično varstvo psov na javnem mestu, opredeli nevarnega psa in dodatne obveznosti za lastnika psa, ki izhajajo iz te opredelitve. Šolanje lastnika/vodnika psa je tudi predvideno v primeru, da je pes kljub predpisanim dodatnim zaščitnim ukrepom ponovno ugriznil človeka.
Predlagatelj ne pojasnjuje, zakaj po njegovem mnenju veljavna zakonodaja ne dosega cilja varovanja javnega interesa (zaščite zdravja in življenja ljudi) in ne pojasnjuje razlogov, zaradi katerih bi bilo nujno uvesti pregled oziroma usposabljanje lastnikov psov.
Menimo, da bi bilo smiselno zaradi racionalne porabe kadrovskih virov predlog pred nadaljnjo obravnavo dopolniti.