14. 5. 2021
Odziv Ministrstva za javno upravo
Pojasnjujemo, da se javni razpisi, ne glede na to kdo so upravičeni prijavitelji, pripravijo, objavijo in izvajajo skladno z veljavno zakonodajo. Skladno z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZJF) država oziroma občina spodbuja razvojne programe in uresničuje prednostne naloge države oziroma občine. Postopek za dodelitev sredstev je na sistemski ravni urejen v ZJF, podrobneje pa v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16, v nadaljnjem besedilu: PIPRS).
Skladno s 106.i členom ZJF in v povezavi z 219. členom PIPRS mora biti javni razpis objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, Unije oziroma v uradnem glasilu občine, razen če ZJF ne določa drugače. Obvezne sestavine javnega razpisa so:
- ime oziroma naziv in sedež neposrednega proračunskega uporabnika, ki dodeljuje sredstva;
- pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa;
- predmet javnega razpisa;
- zahteve in merila za kandidiranje na javnem razpisu in merila, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo navedene zahteve in merila, izberejo prejemniki sredstev;
- višina razpoložljivih sredstev;
- način financiranja;
- način in rok za predložitev vlog;
- postopek in način izbora;
- minimalni multiplikator javnih sredstev oziroma pričakovani učinek vloženih javnih sredstev, če gre za povratna sredstva;
- zahteva, da prejemnik sredstev pri porabi teh sredstev upošteva zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu;
- predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev;
- kraj, čas in oseba, pri kateri zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
Na podlagi 106.h člena ZJF in v povezavi z 218. členom PIPRS postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje predstojnik neposrednega uporabnika (v primeru ministrstva minister), ki izvaja postopek, ali od njega pooblaščena oseba. Skladno s PIPRS komisija opravi odpiranje vlog in strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Komisija o vseh postopkih vodi zapisnik. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Predlog prejemnikov sredstev se predloži predstojniku neposrednega uporabnika ali osebi, ki je od njega pooblaščena za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev. Predstojnik neposrednega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev na podlagi predloga prejemnikov sredstev. V obrazložitvi sklepa mora biti odločitev utemeljena.
K dodatni transparentnosti prispeva tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18), ki določa, da je vsak organ dolžan na spletu objaviti dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov. Na ta način se povečuje transparentnost in spremljanje porabe javnih sredstev.
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) v 10. členu določa, da mora organ v svetovni splet posredovati dokumentacijo o najmanj naslednjih javno dostopnih informacijah javnega značaja v zvezi s postopki javnih razpisov, ki jih vodi:
- javni razpis in razpisno dokumentacijo;
- člane komisij za izvedbo postopkov javnih razpisov;
- prejemnike in višino prejetih sredstev;
- zaključno poročilo ali povzetek o poteku in rezultatih porabljenih sredstev.
Namen določbe je po eni strani zagotoviti, da nevladne organizacije laže pridejo do informacij o razpisih, po drugi strani pa lahko javnost transparentno spremlja porabo finančnih sredstev na podlagi izvedenih razpisov.
Ministrstva so dolžna spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Predstojnik odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi. Kontrole javnih sredstev se izvajajo na načine, ki so opredeljeni v posameznih javnih razpisih in javnih pozivih, ter določeni v pogodbi o sofinanciranju. Skladno z 229. členom PIPRS morajo biti v pogodbi o sofinanciranju med drugim navedeni namen, za katerega so sredstva dodeljena, višina dodeljenih sredstev, terminski plan porabe sredstev, način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik za porabo vsake posamezne vrste subvencije, posojila in drugih oblik sredstev, možnost, da uporabnik kadarkoli preverja namensko porabo sredstev ter način poročanja o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v fazi izvajanja projekta ali programa oziroma najmanj zaključno poročilo in dolžnost neposrednega uporabnika, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo proračunskih sredstev, določilo, da mora prejemnik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, določilo, da mora prejemnik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni terminski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev.
Vsi javni razpisi in pozivi za nevladne organizacije morajo biti ciljno naravnani, pri čemer morajo njihovi cilji izhajati iz ciljev javnih politik na posameznih področjih, pravil državnih pomoči in identificiranih potreb države.
Dodatno pojasnjujemo, da so vse nevladne organizacije zavezane k oddaji letnih poročil Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Pri oddaji letnih poročil morajo upoštevati določila Slovenskih računovodskih standardov (2016), še posebej SRS 34 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava. Točka 34.5 SRS med drugim določa, da morajo nepridobitne organizacije v pojasnilih k računovodskim izkazom posebej razkriti:
- v okviru prihodkov za opravljanje dejavnosti negospodarskih javnih služb posebej prihodke sredstev iz proračuna in posebej druge prihodke
- prejeta in porabljena namenska sredstva po namenih ter znotraj teh sredstev posebej prejeta in porabljena sredstva.
Na AJPES portalu so javno objavljena letna poročila društev. Za zasebne zavode in ustanove je podatke možno pridobiti na zahtevo in proti nadomestilu.
Na spletni strani https://erar.si/ je na voljo aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji, ki jo je vzpostavila Komisija za preprečevanje korupcije. Prek omenjene aplikacije je vsem državljanom omogočen dostop do transparentnih informacij o prejemnikih javnofinančnih sredstev, tudi za nevladne organizacije.
Glede predloga, da bi državljani oddajali glasove posameznim nevladnim organizacijam, pojasnjujemo, da lahko davčni zavezanci namenijo 1 % dohodnine, odmerjene po Zakonu o dohodnini od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo tudi nevladnim organizacijam, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu in so na seznamu upravičencev do donacij.
Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni do odstotka dohodnine, zaokrožen na desetinko odstotka, pri čemer skupno namenjen odstotek več upravičencem ne sme presegati enega odstotka odmerjene dohodnine. To pomeni, da lahko davčni zavezanec posameznemu upravičencu nameni 0,1%, 0,2%, 0,3%,… ali 1% dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 1% dohodnine.