ureditev pravice do odklopa od dela - preprečevanje izgorelosti in zagotavljanje pravice do uravnoteženega življenja

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Tako imenovana pravica do odklopa, ki delavcem zagotavlja, da jim zunaj delovnega časa ni treba opravljati z delom povezanih nalog, kot so telefonski klici, pisanje elektronskih sporočil in drugo digitalno komuniciranje ali opravljati dela med počitnicami in drugimi oblikami izostankov od dela, se je še posebej aktualizirala v zadnjem letu z povečanim obsegom opravljanja dela od doma. 

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2021 s priporočili Komisiji o pravici do odklopa in Predlogom Direktive Evropskega parlamenta in sveta o pravici do odklopa med drugim izpostavlja, da lahko stalna povezanost v kombinaciji z visoko zahtevnostjo dela in vse večjim pričakovanjem, da so delavci vedno dosegljivi, negativno vpliva na temeljne pravice delavcev, na usklajevanje njihovega zasebnega in poklicnega življenja ter njihovo telesno in duševno zdravje ter dobro počutje. Med drugim lahko učinkovito evidentiranje delovnega časa prispeva k spoštovanju pogodbenega delovnega časa.

Kot izhaja iz resolucije trenutno ne obstaja pravo Unije, ki bi izrecno urejalo pravico do odklopa, zakonodaje s tega področja pa se med državami članicami močno razlikujejo. Nekatere države članice so sprejele ukrepe za ureditev pravice delavcev, ki uporabljajo digitalna orodja za namene dela, do odklopa. Predlagana direktiva naj bi uredila minimalne zahteve, da se delavcem, ki uporabljajo digitalna orodja, vključno z IKT, za namene dela, omogoči uveljavljanje pravice do odklopa in zagotovi, da delodajalci spoštujejo pravico delavcev do odklopa.

V Sloveniji se delovni čas in pogoji dela urejajo v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19- ZDR-1).

ZDR-1 določa, da se delavec in delodajalec glede delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka lahko dogovorita ne glede na minimalne standarde, ki jih v zvezi s tem določa ZDR-1, če:

• delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma
• si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno

ter pod pogojem, da sta delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Ne glede na navedeno izjemo v ZDR-1 pa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06) glede vodenja evidence o izrabi delovnega časa ne določa nikakršne izjeme glede dela na domu. Tako mora delodajalec tudi za delavca, ki dela na domu, med drugim v evidenco dnevno vpisovati naslednje podatke:

• podatke o številu ur,
• skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
• opravljene ure v času nadurnega dela.

Pravica do odklopa je urejena v nekaj kolektivnih pogodbah, ki so v Sloveniji uredile institut opravljanja dela od doma. Te so določile, da mora biti v pogodbi o zaposlitvi natančno določen čas, v katerem mora biti delavec na razpolago delodajalcu po telefonu ali elektronski pošti ter da izven tega časa se delavec ni dolžan javljati ali odgovarjati delodajalcu (pravica do odklopa).

V okviru Ekonomsko socialnega sveta je bil ustanovljen in deluje Strokovni odbor za delo na daljavo, ki bo med drugim med drugim obravnaval tudi ureditev pravice do odklopa.