4. 5. 2021
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) smo v preteklosti že prejemali vprašanja in pobude v zvezi s poenotenjem pokojninskih pravic v posameznih časovnih obdobjih. Naj ob tem izpostavimo, da veljavna ureditev na določa preračunov pravic posameznikov, ki so se upokojili pred začetkom veljavnosti ZPIZ-2, temveč določa, da se pravice priznane po predhodno veljavnih predpisih še nadalje izplačujejo in v nadaljevanju usklajujejo skladno z določbami novega zakona (389. člen ZPIZ-2). Tudi predhodne ureditve so imele enake oziroma podobne prehodne določbe, ki so ohranjale pravice po predhodno veljavnih predpisih, ki pa so se usklajevale po novi, veljavni zakonodaji.
Je bilo pa v preteklih zakonodajah za ta usklajevanja že določeno, da so se pokojnine usklajevale v različnem obsegu v odvisnosti od tega, kdaj so bile priznane. Po ZPIZ-1 se je vsako leto za zagotovitev enakopravnega položaja med upokojenci, ki so se upokojili v različnih obdobjih, izvedel tudi preračun pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih, pri čemer se je opravila uskladitev med pokojninami, uveljavljenimi v tekočem letu in pred tem uveljavljenimi pokojninami. Odstotek uskladitve se je določil tako, da sta se primerjali odmerni stopnji za 40 let pokojninske dobe moškemu v tekočem koledarskem letu in predhodnem letu. Uskladitev se je nanašala na vse uveljavljene pokojnine, ki bi glede na dopolnjeno pokojninsko dobo presegale novo uveljavljene pokojnine z enako pokojninsko dobo.
Pojasnjujemo torej, da so sistemi usklajevanja pokojnin v preteklih zakonskih ureditvah vsebovali podlage, s katerimi je bilo mogoče odpravljati morebitne razlike med pokojninami, uveljavljenimi v različnih časovnih obdobjih, ki so nastale zaradi objektivnih razmer. Odpravljale so se lahko predvsem razlike, do katerih je prihajalo zaradi različnih sprememb v načinu usklajevanja pokojnine, razlik, nastalih zaradi različnih ravni plač oziroma zavarovalnih osnov, ki so se uporabljale za določitev pokojninske osnove oziroma različno dolge pokojninske dobe, pa ni bilo mogoče korigirati, ker so subjektivne. S tem preračunom pokojnin se je zagotavljalo tudi odpravljanje razlik, ki bi lahko nastale zaradi objektivnih okoliščin, v konkretnem primeru zaradi različnega način vrednotenja zavarovalne dobe. (Nataša Belopavlovič, dr. Aleksej Cvetko, Miran Kalčič, Jože Kuhelj, dr. Nina Plavšak in Bojan Rangus, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s komentarjem, str. 574)
Pojasnjujemo torej, da so zakonodaje v preteklosti v nekaterih primerih že vsebovale institute, ki so omogočali, da so se pokojnine, ki so bile uveljavljene v različnih časovnih obdobji, potem različno usklajevale, s čimer se je poskušalo zagotavljati primerljivo vrednost pokojnin, ki so se odmerjale v različnih obdobjih. Trenutno veljavna zakonodaja takega preračuna ne dopušča oziroma ne določa. V vsakem primeru pojasnjujemo, da ni šlo za novo odmerjanje pokojnin, kot sicer predlaga predlagatelj, temveč za različno usklajevanje že odmerjenih pokojnin.
Tematika, katere ureditev se predlaga, je zelo obsežna in večplastna, pri čemer je potrebno pri sistemu samem upoštevati različne okoliščine. Slovenski pokojninski sistem se v zadnjih desetletjih sooča z ekonomskimi in družbenimi izzivi spreminjanja prebivalstvene strukture, nizke stopnje rodnosti in vse bolj dolgožive družbe, kar predstavlja izziv za pokojninski sistem, ki mora, na eni strani s primernimi pokojninami zagotavljati varno starost upokojencev, po drugi strani pa omogočati izvajalcu pokojninskega zavarovanja, da nemoteno izplačuje pokojnine. Ob tem izpostavljamo, da gre pri pokojninskem sistemu za zelo obsežen sistem, v katerega smo vključeni skoraj celotno svoje življenje (ali kot zavarovanci ali pa kasneje kot uživalci pravic). Na samo priznavanje pravic tako vplivajo družbene okoliščine v več desetletjih pred priznanjem pravice (na tem mestu bi izpostavili predvsem delovnopravne okoliščine, višina plačila za delo, gospodarske okoliščine, od katerega so odvisne tudi zmožnosti za zagotavljanje boljših/slabših plačil, družbeni sistem, itd.), pa tudi v desetletjih, ko se pravica izplačuje (demografska slika, zmožnost zagotavljanja sredstev za izplačilo pravic, Itd.). Vse to vpliva ali na odmero pokojnine ali pa na njihovo usklajevanje, ki je v določeni meri vezano na zmožnost kasnejše generacije, da zagotavlja sredstva za izplačila pravic iz pokojninskega zavarovana prejšnje generacije. Sredstva, prejeta iz naslova prispevkov se namreč nikjer ne nalagajo, temveč se sproti porabijo za izplačilo pravic. Kasnejše generacije torej s plačilom prispevkov zagotavljajo likvidnostna sredstva za izplačilo pravic predhodne generacije.
Tako pri samem priznavanju pravic kot tudi pri kasnejšem usklajevanju je torej potrebno imeti pred seboj širok spekter družbenih okoliščin, ki so ali pa bodo lahko vplivale na izplačevanje pravic. Enoznačnega odgovora na posredovano pobudo, za katero se sicer pobudniku zahvaljujemo, zato trenutno ne moremo posredovati. Vsekakor pa bo ob prihodnji reformi pokojninskega zavarovanja tudi ta predlog podrobneje preučen, pri čemer se bo iskalo rešitve, ki bodo ustrezne tako za posameznike, ki so že upokojeni, kot tudi za tiste, ki so vključeni v zavarovanja ter njihove potomce, ki bodo navsezadnje tudi morali zagotavljati sredstva za predhodne generacije. Ravno ustreznost razmerja med vsemi deležniki sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanje namreč predstavlja velik izziv za odločevalce, saj si težnje posameznih generacij znotraj samega sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanje velikokrat med seboj precej nasprotujejo.