12. 10. 2021
Odziv Ministrstva za zdravje
Zobozdravstveni sistem na primarni in sekundarni ravni sestavljajo javni zdravstveni zavodi, zasebniki s koncesijo in zasebniki, ki niso vključeni v javno mrežo zobozdravstvene dejavnosti. Razmerje med javnimi zavodi (zdravstvenimi domovi) in zasebniki s koncesijo je v javni mreži približno 1 : 1. Koncesije na posameznih področjih dentalne medicine se podelijo, ker javni zdravstveni zavodi na območjih, na katerih se podeli koncesija, navedene zdravstvene dejavnosti ne morejo zagotavljati.
Osnovno organizacijsko celico v javnem zobozdravstvenem sistemu sestavlja zobozdravstveni tim na primarni ravni. Tim sestavljajo: zobozdravnik kot odgovorni nosilec zobozdravstvene dejavnosti, zobozdravstveni asistent, zobotehnik, 1/3 administrativnega kadra in v manjšem deležu tudi inženir radiologije. Specializacije na sekundarni in terciarni ravni zajemajo čeljustno in zobno ortopedijo, zobne bolezni in endodontijo, otroško in preventivno zobozdravstvo, parodontologijo, stomatološko protetiko in oralno kirurgijo.
Podatkov, koliko pacientov koristi zobozdravstvene storitve samoplačniško nimamo. Je pa, kot navajate sami, najpogostejši razlog za to odločitev čakalna doba. Epidemija COVID-19 je še dodatno vplivala na podaljševanje čakalnih dob. Sicer je bilo izvajanje zobozdravstvenih storitev omejeno zgolj v času prvega vala epidemije, ves ostali čas pa so se zobozdravstvene storitve izvajale, sicer z upoštevanjem navodil za preprečevanje in obvladovanje okužb.
V Sloveniji obvezno zdravstveno zavarovanje financira storitve s področja preventive, zdravljenja in protetike ter ortodontsko zdravljenje srednjih, težkih in zelo težkih nepravilnosti. Del storitev pokrije obvezno zdravstveno zavarovanje, del pa prostovoljna dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Obseg pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju določajo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Storitve s področja zdravljenja zobnih in ustnih bolezni so iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja krite v višini 80 %, storitve zobno-protetičnega zdravljenja odraslih pa v višini 10 % njihove vrednosti. Osnovno zdravstveno zavarovanje pokrije nekaj manj kot dve tretjini sredstev za zobozdravstvo v javni mreži.
Vaš predlog je sicer korekten, vendar pa bi taka prilagoditev lahko imela posledice za še dodatno zmanjšanje dostopnosti do zobozdravstvenih storitev. Slovenija spada med države, ki imajo relativno stabilno urejen sistem zobozdravstvenega varstva, vsekakor pa je za ohranitev stanja in njegovo izboljšanje potrebno usklajeno in načrtno delovanje, ki naj bi izhajalo iz strateško postavljenih dolgoročnih ciljev. Za celovito reformo zobozdravstvenega sistema je v pripravi strategija, formira pa se tudi delovna skupina za podrobno proučitev posameznih možnih rešitev za bolj dostopno in pravično zobozdravstveno varstvo.