45 minut za malico

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Delavec, ki dela polni delovni čas, ima v skladu s 154. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do odmora v sorazmerju s časom preživetim na delu, vendar ob pogoju, da dela vsaj štiri ure na dan. V zvezi z določitvijo odmora ZDR-1 v četrtem odstavku 154. člena tudi določa, da se odmor lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

V zvezi z izpostavljeno pravico naj pojasnimo, da Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/88/ES) v 4. členu zagotavlja delavcu, katerega delovnik je daljši od šestih ur, pravico do odmora. Podrobnosti v zvezi z odmorom, vključno s trajanjem in pogoji, pod katerimi je dodeljen, Direktiva 2003/88/ES prepušča ureditvi v državah članicah. Upoštevaje navedeno lahko ugotovimo, da ZDR-1 izpolnjuje zahtevo Direktive 2003/88/ES, kot jo ta določa glede pravice do odmora.

Z vidika splošnega delovnopravnega okvira naj v zvezi z izpostavljenim predlogom opozorimo na pravilo ugodnejšega urejanja pravic (načelo in favorem), ki ga ZDR-1 določa v drugem odstavku 9. člena. V skladu s tem načelom se pravice in delovni pogoji v ZDR-1 ne določajo kot maksimalni, ampak kot minimalni delovni standardi, ki jih je mogoče s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi nadgraditi oziroma urejati za delavca ugodneje.

Upoštevaje navedeno ocenjujemo, da je, ob upoštevanju varstvene funkcije delovnega prava, minimalnih delovnih standardov, sistemske zakonske ureditve ter značilnosti delovnega prava, da se z ZDR-1 določa le minimum delovnopravnih upravičenj, odmor med delovnim časom  v ZDR-1 ustrezno urejen. Socialni partnerji pa lahko to delovnopravno upravičenje, ob upoštevanju posebnosti določene dejavnosti (npr. delo na gradbišču), v kolektivni pogodbi uredijo tudi ugodneje.

Z vidika pristojnosti ministrstva naj nenazadnje še dodamo, da je bil ZDR-1 s strani zakonodajalca sprejet po dogovoru s socialnimi partnerji in bi morebitne spremembe in dopolnitve tega zakona zahtevale dodaten dogovor oziroma kompromis med socialnimi partnerji.