Takojšnja prepoved pobiranja nadomestil (SAZAS, ZAMP, ITD)za predvajano glasbo v lokalih, ki je 95% ukradena, nikoli plačana avtorju ampak potegnjena iz interneta kot piratstvo.

Odziv Urada za intelektualno lastnino

I. Veljavna ureditev

Avtorska pravica je ustavno varovana pravica. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a) v svojem 60. členu določa: »Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.«. Pravice intelektualne lastnine so zasebne pravice. Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). Na podlagi določbe prvega odstavka 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07- uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP in 59/19; v nadaljevanju: ZASP) varujejo materialne avtorske pravice premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Uporaba avtorskega dela je dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (drugi odstavek 21. člena ZASP). Primeri nedopustne uporabe lahko predstavljajo izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja, civilnega delikta kot tudi prekrška. Ob upoštevanju določbe 146. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US) lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti; obenem z ovadbo pa ovaditelj navede dokaze, za katere ve. Imetnik avtorske pravice lahko v primerih kršitve svoje pravice izbira med uporabo ukrepov civilne, kazenske in upravne narave. Več je o ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine zapisano na sledeči spletni strani: http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-intelektualnilastnini/uveljavljanje-pravic/ukrepi-pri-krsitvah/. 

Določbe ZASP o sestavinah avtorskega dela, o domnevi avtorstva, soavtorjih, avtorjih združenih del, vsebini materialnih avtorskih pravic in drugih pravic avtorja, razmerju med avtorsko in lastninsko pravico, vsebinskih omejitvah avtorske pravice, začetku in učinku teka rokov pri trajanju avtorske pravice ter avtorski pravici v pravnem prometu (1. in 2. oddelek Tretjega poglavja tega zakona) se smiselno uporabljajo tudi za sorodne pravice, razen če je v Petem poglavju ZASP določeno drugače (drugi odstavek 4. člena ZASP).

Če se fonogram, ki je bil izdan za komercialne namene, ali njegov posnetek uporabi za radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko javne priobčitve, je dolžan uporabnik vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo (prvi odstavek 130. člena ZASP). Polovico tega nadomestila mora proizvajalec fonogramov izplačati izvajalcem, katerih izvedbe so posnete na uporabljenem fonogramu, če niso s pogodbo med njimi določeni drugačni deleži (drugi odstavek 130. člena ZASP), kar je skladno tudi z določbo 122. člena ZASP, ki se glasi: »Izvajalec ima pravico do deleža na nadomestilu, ki ga prejme proizvajalec fonograma za javno priobčitev fonograma z njegovo izvedbo.«.

Avtorska pravica je neodvisna in skladna z lastninsko pravico ali drugimi pravicami na stvari, na kateri je avtorsko delo vsebovano, če ni z zakonom drugače določeno (40. člen ZASP). Pravni promet s posamičnimi materialnimi avtorskimi pravicami ali drugimi pravicami avtorja na delu ne vpliva na lastninsko pravico na stvari, na kateri je to delo vsebovano, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno (prvi odstavek 41. člena ZASP). Pravni promet z lastninsko pravico na stvari, na kateri je delo vsebovano, ne vpliva na posamične materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja na tem delu, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določen (drugi odstavek 41. člena ZASP).

Avtorske pravice se skladno z določbo prvega odstavka 7. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (Uradni list RS, št. 63/16; v nadaljnjem besedilu: ZKUASP) upravljajo posamično (individualno), to je za vsako posamezno avtorsko delo posebej, ali skupinsko (kolektivno), to je za več avtorskih del več avtorjev hkrati. Imetnik pravic se sam odloča ali bo avtorsko pravico upravljal osebno ali po zastopniku ali bo za upravljanje svojih pravic na že objavljenih avtorskih delih pooblastil katero od kolektivnih organizacij ali neodvisni subjekt upravljanja (drugi odstavek 7. člena ZKUASP). Ne glede na drugi odstavek 7.člena ZKUASP upravlja imetnik pravic na podlagi določbe 9. člena ZKUASP svoje pravice na že objavljenih avtorskih delih le prek kolektivne organizacije (obvezno kolektivno upravljanje), če gre za:

1. priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del, razen pravice dajanja na voljo javnosti iz 32.a člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15; v nadaljnjem besedilu: ZASP);
2. ponovno prodajo izvirnikov likovnih del (sledna pravica iz 35. člena ZASP);
3. reproduciranje avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. člena ZASP;
4. kabelsko retransmisijo avtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij, ne glede na to, ali gre za njihove lastne pravice ali pa so te nanje prenesli drugi imetniki pravic, in
5. pravico do dodatnega letnega nadomestila iz 122.b člena ZASP.

Uporaba dela v netelesni obliki (priobčitev javnosti) obsega na podlagi določbe drugega odstavka 22. člena ZASP zlasti naslednje pravice:

1. pravico javnega izvajanja (26. člen);
2. pravico javnega prenašanja (27. člen);
3. pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami (28. člen);
4. pravico javnega prikazovanja (29. člen);
5. pravico radiodifuznega oddajanja (30. člen);
6. pravico radiodifuzne retransmisije (31. člen);
7. pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja (32. člen);
8. pravico dajanja na voljo javnosti (32.a člen).

Te pravice na glasbenih delih – z izjemo pravice dajanja na voljo javnosti – se ob upoštevanju določbe 1. točke 9. člena ZKUASP upravljajo obvezno kolektivno.

Ne glede na 9. člen ZKUASP pa lahko imetnik pravic individualno upravlja pravico javnega predvajanja določenega neodrskega glasbenega dela z določenim fonogramom, če je imetnik vseh materialnih avtorskih in sorodnih pravic za ta način uporabe (2. točka prvega odstavka 10. člena ZKUASP), vendar mora imetnik pravice o uveljavljanju te izjeme obvestiti kolektivno organizacijo najpozneje 15 dni pred uporabo avtorskega dela (tretji odstavek 10. člena ZKUASP).

Kolektivna organizacija je v skladu s 4. členom ZKUASP pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje urada in je na podlagi pooblastila imetnika pravic ali tega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu in za račun več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist, pri čemer je to njena edina in glavna dejavnost, in izpolnjuje eno ali obe od naslednjih meril:

• je v lasti ali pod nadzorom svojih članov;
• je nepridobitna.

Kolektivna organizacija na podlagi določbe prvega odstavka 16. člena ZKUASP v okviru svoje dejavnosti:

1. dovoljuje uporabo del iz repertoarja pod podobnimi pogoji za podobne vrste uporabe;
2. se v dobri veri pogaja z reprezentativnimi združenji uporabnikov in z njimi sklepa skupne sporazume iz 44. člena tega zakona;
3. objavlja skupne sporazume in obvešča uporabnike o veljavnih tarifah;
4. sklepa in objavlja sporazume o zastopanju s tujimi kolektivnimi organizacijami;
5. nadzoruje uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja;
6. uporabnikom izdaja račune za uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja, zbira avtorske honorarje in jih izterjuje;
7. dodeljuje zbrane avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic v skladu z vnaprej določenimi pravili o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev;
8. izplačuje dodeljene avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic in
9. uveljavlja varstvo avtorskih pravic pred sodišči in drugimi državnimi organi ter o tako uveljavljenih pravicah predloži avtorjem račun.

Na podlagi določbe drugega odstavka 48. člena ZKUASP morajo prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije v primerih, ko je to potrebno po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev avtorskih del, v 15 dneh po njihovi priobčitvi pa poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del ali, kadar to ni mogoče, druge podatke, potrebne za izračun avtorskega honorarja.

Tudi uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, morajo enkrat mesečno poslati pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi (četrti odstavek 48. člena ZKUASP).
 

II. Analiza predloga

Državljan predlaga takojšnjo prepoved pobiranja nadomestil kolektivnim organizacijam za predvajano glasbo v lokalih, ki je v 95 % ukradena, nikoli plačana avtorju, temveč je bila nelegalno pridobljena iz spleta. Utemeljitev predloga zajema navedbo, da avtorji nimajo kaj za  jesti.

Predlog državljana je razumeti kot željo po varstvu interesov avtorjev glasbenih del. Navedba, da je uporabljena glasba v lokalih v 95 % pridobljena nelegalno, je zastrašujoča. Če je resnična, pa še toliko bolj. Zato pozivamo državljana, da svoje trditve in dokaze, na katerih temeljijo njegove trditve, sporoči pristojnemu državnemu tožilstvu.

Iz predloga in spremljajočih komentarjev k objavljenem predlogu je moč izluščiti, da je prepričanje državljana, da so kolektivne organizacije podaljšana roka države, kar ne drži. Predlog državljana je podan zgolj v smeri zahteve po takojšnjem prenehanju plačevanja avtorskih honorarjev uporabnikov kolektivnim organizacijam, brez ustreznega korelata po prenehanju uporabe avtorskopravno varovanih del.
 

III. Primernost oziroma neprimernost za nadaljnjo obravnavo

Avtorska in sorodne pravice so premoženjske pravice. Pravna ureditev, po kateri je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu z zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico, temelji na načelu, da zasluži vsako delo plačilo.

Pravice priobčitve javnosti neodrskih glasbenih del – razen pravice dajanja na voljo javnosti – se upravljajo obvezno kolektivno. Le pravico javnega predvajanja določenega neodrskega glasbenega dela z določenim fonogramom sme imetnik pravice v primeru izpolnjevanja pogojev za izjemo po 10. členu ZKUASP upravljati individualno.

Uporabnik avtorskega glasbenega dela mora pred samo uporabo pridobiti dovoljenje kolektivne organizacije, kar pomeni tudi obveznost plačila avtorskega honorarja kolektivni organizaciji, ki zastopa upravičenega imetnika pravic. Uporabnik fonograma z izvedbo glasbenega dela predhodnega dovoljenja sicer ne potrebuje (enkrat mesečno mora poslati podatke o uporabi), vendar je za uporabo fonograma kolektivni organizaciji dolžan plačati nadomestilo.

Urad je kot pristojni organ izdal Združenju SAZAS k.o. dovoljenje št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998 za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe v primerih njihovega izkoriščanja (ki je bilo prav tako objavljeno v Uradnem listu RS, št. 33/98), med drugim tudi za javne priobčitve neodrskih glasbenih del. Dne 7. 11. 2000 je urad izdal dovoljenje št. 800-9/96 IPF, k.o. za kolektivno upravljanje pravic na že objavljenih fonogramih, med drugim za primere javne priobčitve fonogramov. Vsa dovoljenja urada so objavljena na sledeči spletni povezavi: http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodnepravice/kolektivno-upravljanje/. 

Obe kolektivni organizaciji sta dolžni izvajati svojo dejavnost kolektivne organizacije. Njuna naloga je izdaja računov, izterjava neplačanih obveznosti zavezancev, delitev in izplačilo ustreznih pripadajočih avtorskih honorarjev oz. nadomestil upravičenim imetnikom pravic itn.

Upoštevanje predloga bi pomenilo, da kolektivne organizacije za uporabo avtorskih del oz. predmetov varstva sorodnih pravic ne bi smele zbirati sredstev, posledično ne bi mogle ničesar razdeliti imetnikom pravic. In to vse ob dejstvu, da bi uporabniki avtorskopravno varovana dela uporabljali še naprej.

Glede na zgoraj navedeno menimo, da je predlog državljana 13031-58 neprimeren za nadaljnjo obravnavo, saj nasprotuje tako slovenskemu kot tudi evropskemu pravnemu redu. Sledenje predlogu državljana bi imelo ravno nasproten učinek, ki vodi državljana, torej izplačilo sredstev imetnikom pravic za uporabo njihovega dela, saj avtorji oz. imetniki pravic ne bi prejeli nobenega avtorskega honorarja oz. nadomestila s strani kolektivnih organizacij, kar bi vplivalo na socialno stanje avtorjev oz. imetnikov pravic.