Razbremenitev DDV-ja

Odziv Ministrstva za finance

V zvezi s spremembo stopenj DDV, uveljavljeno s 1. julijem 2013 (t.j. zvišanje splošne stopnje DDV na 22% ter znižane stopnje na 9,5%) najprej pojasnjujemo, da je bilo ob sprejetju odločitve o zvišanju davčnih stopenj, kot enega izmed ukrepov za nujno uravnoteženje javnih financ ocenjeno, da ta ukrep ne bo imel izrazitih negativnih posledic na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, niti v zvezi s to spremembo ni bilo pričakovati izrazitejšega povišanja drobnoprodajnih cen proizvodov in storitev, saj se je davčna stopnja zvišala le za 1 odstotno točko. Dodatno pojasnjujemo, da je takratna Vlada RS sicer tehtala med uvedbo začasnega kriznega davka in dvigom DDV kot trajnega (strukturnega) ukrepa za konsolidacijo javnih financ in se odločila za slednjega.

Z vidika delovanja sistema DDV je potrebno predvsem upoštevati, da DDV ni primeren instrument za uravnavanje cen blaga in storitev, ki jih gospodarski subjekti ponujajo na trgu, saj se te oblikujejo predvsem na podlagi ponudbe in povpraševanja, kot tudi drugih konkurenčnih pogojev. Znižanje DDV za določene kategorije blaga oziroma storitev zato ne pomeni nujno tudi znižanja cen od navedenega.

Pri načrtovanju ukrepov fiskalne in davčne politike se je potrebno zavedati, da prihodki iz naslova DDV predstavljajo najpomembnejši vir prihodkov državnega proračuna. Vsaka sprememba tega davka, kamor sodi tudi spreminjanje davčne stopnje, lahko ogrozi stabilnost tega vira in v krizi, povezani z epidemijo covid-19, je še bolj potrebno, da se zagotavljajo stabilni prihodki.

Ob tem poudarjamo, da Vlada RS že od začetka epidemije pripravlja ustrezne interventne ukrepe in pomoči, ki naslavljajo gospodarstvo v najširšem smislu, in tak način pomoči je tudi prepoznan kot najbolj ustrezen.

V skladu z vsemi zgoraj navedenimi argumenti predloga za znižanje stopenj DDV ni mogoče podpreti.