Tovarna idej
Tovarna idej pomeni nadgradnjo JAPTI.
Imamo kup nezaposlenih, ogromno dobrih idej pa zaradipredolgega razvoja zastara ali obleži na papirju. Tisti, ki idejo razvija, izgubi, v kolikor se ideja ne realizira 2-3 neto%, država pa vsaj 40%.
Če bi slovenija imela nafto, bi bila država zelo zainteresirana, da investira denar v črpanje, ker pa nafte nimamo so naši naftni vrelci kreativci na vseh področjih.
Ta deleež populacije ima najmanj denarja za razvoj svojih zamisli. Res je da zaradi tega izgubijo nekaj časa in denarja, vendar večina to nadoknadi z drugimi viri. Največ pa izgubi država kot celota, zato mi odnos države do uresničevanja idej ostaja nelogičen. Mi nismo Amerika ali Nemčija, smo pa lahko kot Danska ali Izrael, ki ima podobno urejen sistem pmoči razvojnim idejam.
Tovarna Iidej je zanovana na ta način, da podobno kot sedaj komisija ali komisije za določena področja skupaj z managerji oceni možnost uspeha izdelka ali storitve na trgu in da zeleno luč, nato se povežejo univerze in zainteresirana podjetja, ki želijo sodelovati pri uresničevanju zamisli in se ta del tudi financira, nato se izdelek ali storitev zaščiti, patentira. Namen tega je da izdelek v kolikor je potreben dodelave (nekatere ideje so dobro zastavljene pa potrebujejo ali dobro industrijsko oblikovanje ali dodatne ideje in posebna znanja. Nato se zaščiten izdelek razstavi na stalni razstavi in na specializiranih sejmih. Pred prodajo uresničene zamisli ali storitve se vsem sodelujočim določi upravičen procent , delež. Čez recimo 10 let bi dobili dovolj sredstev da pomoč države ne bi bila potrebna in bi se Tovarna idej financirala sama. Na začetku pa je potreben delež države, saj podjetja nimajo dovolj denarja da bi bila generalno zaintersirana za razvoj idej kar tako. Take ideje se prodajo na odprtem trgu v Evropo in jih lahko odkupi kdorkoli, za naša podjetja bi pa lahko imeli začetne vspodbude pri začetni proizvodnji. Tako bi ščasoma generirali sistem, ki bi združeval zdravo razvojno jedro, v katerem bi se povezovale univerze s prakso in bi lahko bil valilnica za nove bistre ume, ki jih potrebujemo.
Torej lahko je državi denar samo zapravljati, naj se potrudi in ga dolgoročno tudi posredno zasluži. Še enkrat nas je samo 2 milijona in če ne bomo izkoristili ustvarjalnega potenciala, nas bodo dolgoročno pač pokupili.
Zakaj to govorim-proces od izdelave zamisli, do njene realizacije na trgu je prepočasen, ker vsak obdeluje svoj vrtiček, če bi ta proces potekal v sodelovanju več zainteresiranih, bi bil mnogo hitrejši. To vrtičkanje da mora posameznik ali razvojni inštitut obvladati praktično cel proces nas vrača v način dela pred uvedbo manufakturnega proizvodnega procesa.
Na sejmu Inovacij je bilo jasno vidno da je kup posameznikov, ki enostavno potrebujejo preveč časa za postavitev in uveljavitev svoje ideje na trg. Danes je v svetu poplava teh idej in že izguba patentne zaščite za dober izdelek prinaša velikoi finančno izgubo. Tu je posameznik povsem nemočen, saj ima redkogdo dovolj denarja, da sfinancira cel proces.
Če se pa potem izdelek proda v tujino, doma pa imamo stotisoč nezaposlenih -tu se lahko vidi neka vizija države in tu je treba spremenit način razmišjanja. Kreativen del slovenske populacije pač potrebuje nekaj več, kot obrobno vlogo slikanja politikov ob njihovih uspehih.
Mogoče bi bil tudi kakšen raziskovalec vesel, da bi dobil 100000 eur za razvoj svojega izdelka, kot ga je dobil Primož Kozmus, pa ne da bi misli, da ga ni zaslužil, samo pomisliš, da bi bilo pametno.
Pozdrav
Iztok Skok