7. 5. 2021
Odziv Ministrstva za finance
Pri obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom je potrebno uvodoma ločevati med davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom od delovnopravne obravnave. Pravica do povračil stroškov v zvezi z delom je določena z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljevanju: ZDR-1) in s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom pa ureja Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19, v nadaljevanju: ZDoh-2), ki v prvem odstavku 44. člena določa dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, med katere sodijo tudi povračila stroškov za prehrano med delom, in sicer pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Navedene pogoje in višine je vlada določila v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18, v nadaljevanju: uredba).
Z uredbo torej niso določene pravice do povračil stroškov prehrane med delom, temveč le pogoji in višine navedenih stroškov, do katerih se le ti, v skladu z ZDoh-2, ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Izhajajoč iz navedenega se z uredbo določa le zgornja meja višine povračil stroškov prehrane med delom, ki se izvzame iz obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja, medtem ko so pravice določene v delovno pravni zakonodaji in kolektivni pogodbi dejavnosti. Zaenkrat se višina zneska povračil stroškov prehrane med delom, določenega v uredbi, predvidoma ne bo spreminjala, bomo pa zadevo ponovno proučili.