Obvezno testiranje na droge vseh poslancev in ministrov

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ministrstvo za javno upravo je prejelo predlog glede uvedbe obveznega testiranja na droge vseh poslancev in ministrov. S tem v zvezi uvodoma pojasnjuje, da se z vidika načela delitve oblasti ne more opredeljevati do predloga, ki posega v urejanje pravic in obveznosti poslancev, ki predstavljajo samostojni državni organ zakonodajne veje oblasti.

V okviru svojih pristojnosti pa Ministrstvo za javno upravo v nadaljevanju posreduje naslednji odgovor:

Predlog glede obveznega testiranja poslancev na prepovedane substance je treba obravnavati v okviru  ustavno varovanega načela varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave Republike Slovenije), v okviru teh pravic pa se predlog nanaša na nedotakljivost telesne in duševne celovitosti ter posameznikove zasebnosti v okviru osebnostnih pravic fizične osebe. Na podlagi določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki v 8. členu prav tako varuje pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ter na podlagi navedene ustavne določbe je zagotovljeno celovito varstvo vseh pravic osebnosti ne glede na to, ali so z ustavo izrecno urejene ali ne. V poseg na področje varovanja pravic zasebnosti sodijo prisilni odvzem krvi, prisilno cepljenje, kot tudi zdravniški posegi nasploh. Zaradi navedenega bi bila lahko ureditev, ki bi določala obvezen test poslancev in ministrov na prepovedane substance, pri presoji ustavnosti določb predpisa, ki bi urejal takšen test, sporna in  posameznik bi lahko odklonil zdravniški preizkus na prisotnost prepovedanih drog ali drugih substanc v organizmu.

Sicer pravice in obveznosti poslancev ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11 in 48/12), ki testiranja na droge ne ureja, oprav tako je ne ureja Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91-I, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 109/12 in 21/13) oziroma posebni zakoni, ki urejajo posamezne funkcionarje (na primer Zakon o Vladi Republike Slovenije in Zakon o državnem svetu), tudi ministre. Ministrstvo za javno upravo meni, da je taka ureditev primerna in dodatno pojasnjuje, da se za urejanje pravic funkcionarjev v času trajanja mandata smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju, če s posebnimi predpisi ni posebej določeno drugače.

V Sloveniji področje varnosti in zdravja pri delu ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02, 29/03 – popr., 124/06, NPB1 in 43/11 – ZVZD-1). V Zakonu o varnosti in zdravju pri delu 51. člen določa:

1. Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.
2. Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
3. Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.
4. Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena. 

Iz navedene določbe izhaja odgovornost delodajalca, da v primeru ogroženosti zaradi vpliva prepovedanih substanc (alkohol, droge) tudi ukrepa, pri čemer je vprašljiv postopek dokazovanja prisotnosti prepovedanih drog na delovnem mestu zaradi nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Če obstaja sum, da bi lahko učinek drog ali drugih prepovedanih substanc vplival na delovni proces, ima delodajalec seveda legitimen interes, da takšne sume odpravi, vendar le z dopustnimi metodami. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pa v 10. členu že omogoča delodajalcu, da v določenih primerih pošlje delavce tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede, in sicer tudi v primeru, če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca.

Za urejanje pravic funkcionarjev v času trajanja mandata se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju, če s posebnimi predpisi ni posebej določeno drugače. Zato bi po mnenju Ministrstva za javno upravo v okviru veljavnih predpisov, ki na splošno urejajo varnost in zdravje pri delu, poslanec ali minister, pri katerem bi obstajal sum na bolezni odvisnosti, ki bi lahko vplivale na delovno zmožnost, lahko bil napoten na usmerjen preventivni zdravstveni pregled.

Upoštevaje navedeno Ministrstvo za javno upravo meni, da možnost testiranja poslancev, ministrov in javnih uslužbencev že urejajo veljavni predpisi in dodatno normiranje s tem v zvezi ni potrebno.