Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sprejem pravilnika za opredelitev časovnice (prehodnega obdobja) pri novo sprejetih zakonih, pravilnikih, uredbah ipd.

1807 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Pozdravljeni.

Povzetek predloga je, da vladi predlagamo naj obravnava možnosti sprejemanja novih ukrepov v Sloveniji na področju knjigovodske, računovodske, revizijske, finančne in druge sorodne storitvene dejavnosti v gospodarstvu , glede določanja rokov veljavnosti sprejetih sprememb( zakonov) na področjih, kjer sprejeti zakoni znatno vplivajo na organiziranost in samo implementacijo zakonov v praksi. Zaposleni, ki delajo na omenjenih področjih pa naj bodo upravičeni tudi do daljšega letnega dopusta ,podobno kot učitelji in sodniki, da se lahko dobesedno resetirajo in napolnijo baterije, da bodo lahko brez večjih zdravstvenih posledic oddelili svojih 40 let pokojninske delovne dobe. DA bodo zaposleni lahko imeli miren Božič in si kakšno uro na dan vzeli čas tudi za svojo družino. Kdor dela na omenjenih področjih v gospodarstvu ve, koliko neprespanih noči ima za seboj, koliko organiziranosti in koliko odpovedovanja je potrebno na račun sprejemanja zakonov čez noč!!!

Primeri iz prakse:

Dne 31.12.2020 je v uradnem listu bil sprejeti t.i. #PKP7, ki je stopil v veljavo takoj naslednji dan torej s 1.1.2021. Kaj se je dogajalo v praksi? Večina podjetji v gospodarstvu zaradi zaključka meseca morajo imeti zaključene bilance in vse ostale aktivnosti, ki sodijo zraven že 5 koledarski dan v mesecu na zahtevo lastnikov. Podjetja, ki so v lasti tujih lastnikov pa le ti pričakujejo oz. zahtevajo poročila za tekoči mesec že zadnji koledarski dan tekočega meseca. Zaposleni v gospodarstvu na omenjenih področjih smo torej morali poskrbeti, da smo v pičlem enem dnevu na dan 31.12.2020 prebavili celoten #PKP7 in ga implementirali v naše poslovne knjige, da smo poročali lastnikom ,državi in ostalim organom ( Furs,Ajpes ipd) prave podatke. Na tem mestu tudi kapo dol vsem zaposlenim, ki delajo na omenjenih področjih, ker so kot mali bogovi, da zmorejo prebaviti, obdelati in implementirati celoten PKP7 v enem dnevu! Med tem pa so določeni organi, od katerih smo pričakovali ključne informacije za poročanja in obračunavanja npr. stroškov dela odšli na kolektivni dopust do 10.1.2021!!!

Drugi primer:

Veljavni zakon o minimalni plači v RS opredeljuje višino le te s 1.1.2021 vezano na izračun življenjskih stroškov. V neki objavi na spletu po cca. treh urah raziskovanja na to temo sem zasledila, da bo objava o odločitvi pogajanj in o sami opredelitvi višine nove minimalne plače v RS najkasneje do 31.1.2021. Že sama pogajanja potekajo več mesecev, na koncu verige pa bomo implementirali spremembe zakonov ponovno v pičlem enem dnevu!!!!

Se hecate!!!! Gospodarstvo planira višino stroškov dela že meseca septembra za naslednje koledarsko leto!!! Torej 31.1.2021 bomo v gospodarstvu šele vedeli, kje smo s tem stroškom glede na pogajanja… In še več, dne 31.12.2021 bomo ponovno čez noč morali poskrbeti, da bo 220.000 gospodarskih subjektov v Sloveniji pravilno obračunalo plače!!!

Takšne in podobne zgodbe se dogajajo že vrsto let. Na drugi strani pa ima Statistični urad časa cca. 3 mesece, da objavi zadnjo povprečno plačo v RS. Na današnji dan je zadnja znana povprečna plača v RS za mesec oktober 2020!!!!

DOVOLJ je časovnih pritiskov in sprejemanja zakonov v zadnjem trenutku!!! Na tem mestu prosimo vse, ki razumete predlog iz prakse, da pripomorete k temu, da imamo tudi v gospodarstvu prehodno obdobja največ 30 do 60 koledarskih dni, da lahko svoje delo opravljamo še bolj učinkovito, pravočasno brez hudih časovnih pritiskov, brez odrekanj, brez neprespanih noči. Da lahko podjetja drugi najbolj pomemben strošek ( strošek plač) takoj za stroškom materiala v proizvo. podjetji pravočasno planirajo, da imajo pravočasno zakonsko podlago in da imajo končno dovolj časa, da sprejete zakone prebavijo in jih pravilno implementirajo v svoje poslovanje.

Ključnega pomena je organizacija! Naj tudi vlada končno poskrbi za ta del organiziranosti!

P.S. Tako kot sodne počitnice in počitnice učiteljev naj država pokrije tudi strošek počitnic za omenjene zaposlene ,ki delajo na omenjenih področjih. Mislim,da bo s tem ukrepom tudi več zanimanja za opravljanje tega poklica,ki se ga velika večina na veliko izogiba prav zaradi časovnih pritiskov.

Hvala,ker ste si vzeli čas in prebrali predlog do konca.

Glasujete lahko anonimno in seveda po svoji vesti :)

Lep dan v mojem imenu in pod ta predlog se brez težav tudi podpišem saj je spisan v dobri veri za boljši jutri.

Simona Matko Počivalšek

30 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 28 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P Pravična 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


1. 3. 2021

Odziv Ministrstva za finance

Ministrstvo za finance izpostavlja, da gre pri posredovanem predlogu za splošen predlog določanja veljavnosti (vacatio legis) sprejetih predpisov po objavi v Uradnem listu, kar pa po vsebini ne sodi v delovno področje Ministrstva za finance.

Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da splošen vacatio legis določa že 154. člen Ustave RS (15 dni, če predpis ne določa drugače) in temu sledi tudi Ministrstvo za finance pri pripravi predpisov iz svojega delovnega področja.

Na davčnem področju se je celo izoblikovala posebna nomotehnična praksa določanja ločene veljavnosti in uporabe (zlasti) zakonov, in sicer zaradi sprejemanja podzakonskih aktov, kar torej pomeni, da se zakon začne uporabljati z zamikom tudi glede na določen vacatio legis.  Pri pripravi predpisov s področja Ministrstva za finance smo vezani tudi na zakonodajo Evropske unije in roke, ki so predpisani za prenos zakonodaje Evropske unije v slovenski pravni red. To obenem pomeni, da so tudi vsi deležniki na katere se predpis nanaša seznanjeni z roki že ob sprejemu predpisov na ravni Evropske Unije.

Glede na to, da posredovani predlog omenja tudi primer iz prakse, ki je vezan na prehodno obdobje Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP) sporočamo, da se ukrepi iz interventnega zakona sprejemajo po skrajšanih ali celo nujnih postopkih, predvsem zaradi dejstva, da bi pomoč iz interventne zakonodaje čimprej prišla do ciljnih skupin, katerim je pomoč namenjena, zato je temu primerna tudi njihova čimprejšnja uveljavitev.

 

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Glede na navedeno pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, poleg minimalnega letnega dopusta pa ZDR-1 določa primere, ko delavcu že na podlagi zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta glede na njegove osebne in socialne okoliščine. Te okoliščine so: status starejšega delavca, invalidnost delavca, najmanj 60-odstotna telesna okvara delavca, nega in varstvo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke in otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Poleg tega že sam ZDR-1 v določilu prvega odstavka 160. člena določa, da se daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v zakonu, lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Delovna zakonodaja tako določa minimalne delovnopravne standarde, ki se lahko s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi nadgradijo, to je urejajo za delavca ugodneje. Navedeno izhaja tudi iz pravil hierarhije delovnopravnih virov.

Upoštevaje navedeno lahko ugotovimo, da navedena pobuda glede dodatnih dni letnega dopusta v primeru večjih delovnih obremenitev delavca ne zahteva spremembe sistemske zakonodaje, ki določa minimum delavčevih pravic. Dodatni dnevi letnega dopusta (tako pogoji za pridobitev pravice kot tudi število dni) se lahko za te primere določijo v kolektivni pogodbi oziroma sami pogodbi o zaposlitvi.

Komentarji