2. 2. 2021
Odziv Ministrstva za javno upravo
Glede omejitve uporabe družbenih omrežij za ministre in državne sekretarje Ministrstvo za javno upravo uvodoma pojasnjuje, da Ustava RS ureja svobodo izražanja v 39. členu, v katerem je določeno, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Svoboda izražanja je omejena s pravicami drugih, vendar ob upoštevanju splošnega ustavnega načela sorazmernosti, torej ob pravilnem tehtanju med ustavnimi vrednotami, zato bo ta pravica pogosto nasproti pravici do človekovega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS), pravici do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) in prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepovedi spodbujanja k nasilju in vojni (63. člen Ustave RS).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v drugem odstavku 10. člena določa, da izvrševanje te svoboščine (svoboda izražanja) vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki so predpisane z zakonom in so nujne v demokratični družbi zaradi zavarovanja nacionalne varnosti, ozemeljske celovitosti ali javne varnosti, zaradi preprečitve nereda ali kaznivih dejanj, zaščite zdravja in morale, časti ali pravic drugih, zaradi preprečitve razkritja zaupnih informacij ali zaradi obvarovanja integritete ter neodvisnosti sodstva. To pomeni, da lahko oblast omeji svobodo izražanja le, če z njo zasleduje enega ali več od naštetih legitimnih ciljev.
Ministrstvo za javno upravo ugotavlja, da je večina državnih organov, med drugim tudi Vlada Republike Slovenije, sprejela in tudi javno objavila etične kodekse, v katerih je urejeno varovanje ugleda in spoštljivo vedenje funkcionarjev. Etični kodeks funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih (sklep vlade RS, številka: 23101-5/2015/8 z dne 10. 12. 2015) v drugem standardu določa, da funkcionar pri opravljanju funkcije in javnem nastopanju ravna družbeno odgovorno ter tako prispeva h krepitvi ugleda Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, organa, v katerem opravlja funkcijo, ter drugih državnih institucij in organov ter da se pri izvajanju svojih pristojnosti in nalog izogiba besednemu ali drugemu poniževanju ali dajanju posplošenih vrednostnih sodb in ravna profesionalno, pri svojem delu pa je spoštljiv in dostojanstven.
Glede predloga, da naj ministri in državni sekretarji ne bi uporabljali družbenih omrežij med delovnim časom Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91-I, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94–ZRPJZ, 109/12 in 21/13), ki je sistemski predpis, obveznosti evidentiranja delovnega časa za funkcionarje ne ureja, prav tako ga za funkcionarje izvršilne veje oblasti ne urejata Zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) in Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16). Tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06), ki med drugim ureja vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti in način zbiranja podatkov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih, med drugim tudi evidenco o izrabi delovnega časa, mednje ne uvršča funkcionarjev. Vsi našteti predpisi tudi ne določajo, kdaj se javno delovanje funkcionarja konča in prične njegovo zasebno življenje.
Pojasnjujemo še, da funkcionar ni v delovnem razmerju in nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ampak izvršuje funkcijo, in sicer na podlagi odločbe pristojnega organa o imenovanju ali na podlagi akta o izvolitvi v funkcijo. Zato funkcionar ni v enakem položaju kot javni uslužbenec, za katerega se uporabljajo določbe Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19) in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Delavec po tem zakonu je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, sestavni del katere je tudi določilo o delovnem času.
Poslanstvo funkcionarjev večinoma presega običajne okvire delovnega razmerja, zaradi česar funkcionarji pri izvrševanju svoje funkcije niso vezani zgolj na formalni delovni čas, še več, od njih se pričakuje, da svojo funkcijo izvršujejo vedno, ko je to potrebno.
Na podlagi pojasnil glede ustavno varovane pravice do svobode izražanja in možnosti za njeno omejitev ter pojasnil glede službenega razmerja funkcionarjev Ministrstvo za javno upravo meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.