Vozila - priključni hibridi in električna vozila - subvencije Eko sklada
Pozdravljeni.
Predlagam vladi, da uredi subvencioniranje in kreditiranje nakupa novih in rabljenih vozil na izključno električni pogon, kot tudi za priključne hibride.
Prav tako predlagam, da se dvignejo nepovratna sredstva - subvencije za nakup vseh zgoraj navedenih vozil.
Drži, da električna vozila pri svojem delovanju ne ustvarjajo CO2 izpustov in so zato bolj "zelena", če jih tako imenujemo. Drži pa tudi podatek, da so v tem trenutku tudi relativno neuporabna za daljša potovanja, saj polnjenje njihovih baterij zahteva preveč časa. Zato se mi nekako zdi izbira glede priključnega hibrida boljša izbira, saj tako eliminiram dve muhi na en mah. V službo bi se lahko vozil skoraj zastonj, saj bi uporabljal izključno električni pogon in vožnja v službo in nazaj mi predstavlja nekje 85 % celotne uporabe vozila. Lahko pa bi ga uporablja tudi za daljše poti, kjer ne bi rabil skrbeti glede načina polnjenja, saj v primeru izpraznjenja baterija, mobilnost ni ovirana.
Osebno sem mnenja, da so v tem trenutku priključni hibridi bolj praktična rešitev za tiste, ki so od svojih delovnih mest oddaljeni do nekje 25 km, saj ima večina priključnih hibridov dosega ca. 50 km. To pomeni, da bi se velika večina ljudi, večji del uporabe vozila, vozila izključno na elektriko (pod predpostavko, da ga vsaki dan, po prihodu iz službe, napolnijo).
S tem bi poskrbeli za čistejše okolje. Zato tudi ne razumem, da EKO sklad znižuje višino subvencij za električna vozila, za priključne hibride pa je sploh nima. Tukaj je možnost zgolj najetje ugodnega kredita (glejte povezavo ekosklad.si/public/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud. Menim, da bi tudi za nakup priključnega hibrida morala obstajati nepovratna sredstva, saj bi samo tako lahko motivirali prebivalce, da bi sploh pričeli razmišljati o teh prevoznih alternativah in tako postopoma opuščati vozila, ki v celoti uporabljajo zgolj motorje na notranje izgorevanje.
V tem trenutku se priključnih hibridov ne izplača kupiti. Na spletu je več kalkulatorjev, ki omogočajo izračun stroška elektrike. Osebno lahko povem, da bi me v primeru uporabe priključnega hibrida, pot v službo in nazaj (ca. 50 km) stala zgolj 1,5 eur na dan (če bi ga polnil ponoči v nižji tarifi).
Ko si narediš kalkulacijo lahko vidiš, da so ta vozila zelo uporabna in stroškovno učinkovita (za tiste, ki imajo večji del obveznosti v rangu vožnje do 50 km), saj bi tako lahko uporabljali le elektriko.
V upanju, da nas čim več prispeva k izboljšanju podnebnih sprememb pozivam vlado in odgovorne, da pričnejo konkretno ukrepati in ponudijo realne vzpodbude in rešitve za prebivalstvo, ne pa da se zgolj pripravljajo suhoparne podnebne strategije, ki ostajajo, v veliki večini, zgolj mrtva črka na papirju.
Hvala in lp.
Mogoče še tole:
ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/transport/vehicles/docs/2020_study_main_report_en.pdf
in
www.europarl.europa.eu/doceo/document/E-9-2020-006273-ASW_EN.pdf
Uporabniki električnih in hibridnih avtomobilov že tako ne plačujejo denarja za vzdrževanje cestnega omrežja, ki ga moramo vsi ostali plačevati z raznimi cestnimi taksami in trošarinami na energente.
Naj bo to zaenkrat dovolj. Eko sklad naj preneha s subvencioniranjem teh igračk za bogato Ljubljansko mularijo.
EKO sklad je običajen preprodajalec denarja ali nek posrednik, ki dejansko zavira razvoj največ na področju obnovljivih virov in dejansko zvišuje cene električnih avtomobilov, sistemov za pridobivanje energije, energetske prenove ipd, kot navajajo v svojih objavah za pridobitev subvencij. Po drugi strani nas avtomobilska industrija zasipava z novimi avtomobili, ki imajo resnično nesmiselne cene. Avtomobilska industrija dobi za razvoj milijarde eurov na lepe oči direktno iz bank in neprodani novi avtomobili se podajajo iz salona v salon in kopičijo po prodajnih parkih. Enostavno povedano brez veze je investirati cca 50.000,00EURov v električni avto s kešom ali s subvencijo.
Te subvencije postajajo bolane, letno cca. 1.000 kvazi električnih voznikov pobaše cca. 6.000.000€ denarja iz naših žepov pol pa še širi laži da njegov avto ne proizvaja CO2, takim je treba avto vzet za 1/2 leta oz. še bolje pa spravit v delovno aktivne v prikladnih amaterskih delavnic kjer se med sabo še pogledat ne smejo.
Subvencije koristijo samo uvoznikom avtov, da ti končne cene dvignejo ravno za višino subvencije, na Hrvaškem je isti avto ranga cca. 40.000€ pri nas pa 46.000€. Nehaj narod vleči za nos da vam plačujemo nekaj kar koristi samo vam.
Če gledate samo z vidika uporabe električnega / hibridnega vozila res deluje zelo ekološko z nizkimi emisijami in manj obremenjuje okolje kot motorji z notranjim izgorevanjem, Ko pa pogledate celotno življenjsko dobo vozila pa zadeva postane za okolje zelo zelo obremenjujoča.
Po mojem mnenju je že sama pridelava surovin obremenjujoča za okolje kjer se pridobiva ruda in tudi predela v končno surovino, ki se potem porabi za izdelavo vozila in baterije, ki posebno močno obremeni okolje tudi potem ko je iztrošena, sodi med nevarne odpadke, kot tudi akumulatorji samo da je precej večja.
Na drugi strani je razvoj bencinskih pa tudi dizelskih vozil šel tudi v ekološko smer v smislu velikega nižanja izpustov.
Električna vozila imajo že dokaj velike domete tja do 400 km, na avtocesti sicer precej manjše, se pa na hitri polnilnici napolnijo v 6 minutah kar tudi ne vzame veliko časa
Verjetno bo veliko nasprotnih mnenj pa vam predlagam da si na TV2 ogledate francoske dokumentarne oddaje; Temna stran zelenih energij (La face cachée des énergies vertes) kjer dobite vpogled npr. kako se pridobiva litij za baterije , kakšen vpliv ima dejavnost na okolico, bližnje prebivalstvo in glede na to da se zemlja vrti tudi na naše okolje slej ko prej pride tista onesnažena atmosfera tudi do nas. Pa še ena informacije sicer iz spleta (morda ni povsem pravilna) pri izdelavi enega mobilnega telefona se proizvede 86 kg odpadkov pri teži izdelka 200g, si predstavljate koliko odpadkov se proizvede pri izdelavi enega vozila ki ima težo 1 tono pa precej večjo baterijo kot mobitel
Z ekonomskega vidika so subvencije nekaj kar sicer prejme končni kupec, če bi se ta kupec morda vprašal da je v prodajni ceni takega vozila že plačal tudi subvencijo, ker je bila cena višja kot bi bila če vozilo ne bi bilo subvencionirano, torej če gledamo denarni tok na koncu dobi subvencijo proizvajalec. Vsebina subvencij je v tem da država spodbudi proizvodnjo/potrošnjo nekaterih dobrin in glede na to da je za električna oz. hibridna vozila dovolj zanimanja ni ekonomske računice, da se subvencije izplačujejo.
Za primerjavo nekje v Brazilijo porabijo 1m3 vode t.j. za lažjo predstavo 1.000 litrskih steklenic vode da mi doma popijemo 1l POMARANČNEGA soka, oddaja izpred 25-30 let....
Zavedati se moramo, da VSAK izdelek obremenjuje okolje, vprašanje je le, v kolikšni meri. Res surovine za baterije pridobimo iz rude. Vendar moramo to primerjati s črpanjem nafte, ki do okolja tudi ni prijazno. Upoštevati je potrebno tudi vse nesreče (BP in Mehiški zaliv, npr.).
Poleg tega nafto pokurimo, medtem ko vse surovine v baterijah ostanejo - potrebna je le reciklaža, ne rudarjenje.
Primerjava volumna: Baterija z garancijo za 160000 km, ima volumen pribl 0.3 m3. Pri porabi 7l/100 km bi za enako razdaljo pokurili pribl. 11 m3 bencina. Pri tem v zrak spustimo poleg CO2 tudi strupene pline, ki jih del tudi predihamo. Zna kdo to reciklirati?
Nižanje izpustov z izboljšavami motorjev so pesek v oči. Lahko tu in tam pridobimo kakšen procent in sfiltriramo trdne delce, ampsk toplotni stroj preko fizikalnih omejitev ne more.
Dokler pride elektrika pretežno iz termoelektrarn na premog so električni avtomobili čisto preseravanje in bi morali subvencije ukiniti. Subvencionirati in razvijati je potrebno javni potniški promet. Ta je najbolj ekološki.
V Sloveniji iz termoelektrarn pride pribl. 1/3 el. energije: www.stat.si/StatWeb/news/Index/7868
Poleg tega so el. vozila precej tišja in ne izpuščajo strupnih plinov, kar je kritično predvsem po mestih.
Se strinjam glede javnega potniškega prometa, ampak avtomobili bodo še vedno z nami.
Če te skrbijo dušikovi in žveplovi oksidi (povzročitelj kislega dežja in baje astme) je čisto dovolj da predelaš avto na LPG ali pa kupiš nov avto na CNG
Učinek je isti, za nas davkoplačevalce pa je 95% cenejše.