Sprememba referendumske zakonodaje.
Zadnje čase v Sloveniji doživljamo plaz referendumov, po več na leto. Referendum je poglavitni institut direktne demokracije in nam je lahko v čast, da ga pri nas imamo. Ta istitut treba zato spoštovati in gojiti.
Žal se pa pri nas opaža tudi, da politične stranke ta plemeniti institut uporabljajo čedalje več za za medsebojna obračunavanja in tako sprašujejo ljudstvo za mnenje v zadevah, ki niso toliko bistvene da zanj nebi mogli sami sprejeti odgovornosti. Iz tega sledi ne samo razvrednotenje instituta referenduma, ampak to tudi prispeva, k čedalje slabši podobi ki jo imata politika in državne institucije v javnosti.
Zato predlagam naslednje:
1. Ukinitev možnosti razpisovanja referenduma za poslance in državne svetnike. Po sedanji ureditvi lahko peticija s podpisi 30 poslancev ali 21 državnih svetnikov neposredno razpiše referendum. To omogoča da že en sam politični pol (teoretično, ob primernem zastopanju v DZ, tudi samo ena stranka) razpiše referendum, ki po možnosti nima podpore volilcev. Predlagam zato da se ta ureditev ukine in da je določeno število poslanskih ali svetniških podpisov (lahko enako število kot doslej, ali večje) lahko le vstopni pogoj za začetek zbiranja 40.000 podpisov potrebnih za razpis pravega referenduma. To bi političnim strankam in interesnim elitam onemogočilo razpisovanje referendumov vse povprek in jih prisililo, da gredo najprej za svoje konkretne odločitve poiskati podporo volilcev.
2. Uvedba kvoruma za referendumsko udeležbo. Ker je referendum instrument direktne demokracije, se med potekom referenduma celotno volilno telo spremeni v nekakšno veliko zakonodajno skupščino, čeprav s svojimi specifikami. Če v državnem zboru ni pri glasovanju prisotnih dovolj poslancev, je ta nesklepčen in so glasovanja neveljavna oziroma se niti ne izvedejo, to pa zato ker ne morejo predstavljat volje dovoljšnje količine populacije. Enako je z referendumi, zato bi bilo tudi v tem primeru potrebno uvesti nesklepčnost če referendumska udeležba ni dovolj velika. Ker je volilno telo specifično in ni običajna skupščina bi bilo treba najbrž ta kvorum določiti nekoliko nižje, saj udeležba v povprečju ni nikoli visoka in skoraj nikoli ni segla čez 50%. Mislim, da bi bila idealna meja 35% udeležba in zato predlagam tak kvorum.
3. Uvedba referendumskih dni. Referendum je tudi velik strošek za državni proračun in glede na to da se bližamo obdobju, ko jih bo najbrž vse več, tudi takih ki bodo utemeljeni, bi bilo smiselno uvesti v letu več referendumskih dni, na katere bi lahko združevali referendume in tako nižali stroške njihove izvedbe. Uvedba samo enega dne v letu bi najbrž preveč upočasnilo zakonodajni postopek, ki je že sedaj pretirano počasen in neučinkovit. Samo čakanje na en referendumski dan, bi najbrž določene njune zakone lahko blokiralo za celo leto, kar pa nebi bilo koristno. Zato je smiselno da bi se uvedlo dva ali tri dni v letu (v prvem primeru bi zakon čakal šest mesecev, v drugem pa štiri, kar je že precej bolj sprejemljivo) na katere bi se lahko izvajali referendumi. Ti datumi bi lahko bili fiksni (državni prazniki) ali pa bi se lahko določali vsako leto sproti za naprej. Idealna časovna obdobja bi bila najbrž sledeča: Januar/Februar, Maj/Junij, September/Oktober. V letih ko bi potekale kake volitve (državnozborske, predsedniške, evropske ali lokalne) bi en referendumski dan moral sovpadati z dnevom volitev.
Teh ukrepov bi bilo najbrž lahko še kaj, predvsem z preučitvijo možnosti o različnih tipih referenduma in z njihovo veljavnostjo. Kljub vsemu mislim, da bi predlagani ukrepi že precej izboljšali kvaliteto in ugled naših referendumov.
P.S. Vem da so ravno v tem obdobju poslanci koalicije dali v proceduro podoben predlog, vendar kot vidite je moj nekoliko drugačen.