Plačilo na javnih polnilnicah električnih vozil

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Direktiva 2014/94/EU Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (v nadaljevanju: AFI direktiva), v devetem odstavku 4. člena določa, da morajo  vsa javno dostopna polnilna mesta omogočati uporabnikom električnih vozil tudi možnost »ad hoc« polnjenja, ne da bi morali skleniti pogodbo z zadevnim dobaviteljem električne energije ali upravljavcem. Izkazalo se je, da so ponudniki storitev električnega polnjenja izraz »ad hoc« interpretirali različno in temu tolmačenju tudi prilagodili načine plačevanja. Večina njih omogoča plačevanja preko registracije v računalniško aplikacijo ali pa elektronsko plačevanje preko telefona, kar pa ni zadovoljilo vseh uporabnikov električnih vozil. Pobude za spremembo na področju plačevanja storitve električnega polnjenja prihajajo iz vseh držav članic EU, tudi tistih, ki so vodilne pri udejanjanju e-mobilnosti (npr. Norveška), tako od končnih uporabnikov kot strokovnih združenj. Glavna pobuda je uvedba možnosti plačevanja s plačilno kartico. Temu predlogu pa niso preveč naklonjeni ne upravljalci električnih polnilnih mest kot tudi ne ponudniki storitev električnega polnjenja, zaradi potrebnih tehničnih nadgradenj polnilne infrastrukture in dodatnih finančnih stroškov. V 2. polovici leta 2021 se obeta revizija AFI direktive, ki bo predvidoma natančneje definirala tudi možnost »ad hoc« polnjenja in podrobneje opredelila načine plačevanja. Kakšne bodo konkretne rešitve, ki jih bo Evropska komisija predlagala, v tem trenutku še ni znano. Ministrstvo za infrastrukturo vzporedno pripravlja tudi krovni zakon, ki bo podrobneje opredelil in uredil področje polnilne/oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu. Zakon nastaja v sodelovanju z Evropsko komisijo, DG REFORM, v skladu s terminskim načrtom pa se sprejem zakona pričakuje v letu 2022. Pri snovanju rešitev in vzpostavitvi regulatornega okvirja za področje polnilne/oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, bo upoštevano tudi mnenje širše in strokovne javnosti, pa tudi končnih uporabnikov – voznikov vozil na alternativna goriva v prometu.