Po hitrem postopku uvesti finančno policijo, ki bo preverjala vse državljane. Kako lahko voziš Mercedeza ,če prejemaš socialno pomoč? imaš lastno podjetje oz. s.p., pa dobivaš otroške dodatke? Hitro, bi se nabralo dovolj denarja za vse.
Borut
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Mnistrstva za finance
V Normativnem programu Vlade za leto 2009 je bila predvidena priprava zakona o finančni policiji. Z zakonom naj bi bila ustanovljena finančna policija kot specializiran organ za pregon gospodarske kriminalitete. Za pripravo zakona je bilo zadolženo Ministrstvo za finance. Po primerjalno pravnem pregledu je bilo ugotovljeno, da so glavne naloge finančne policije v državah, kjer imajo takšen organ, zagotavljanje finančne, ekonomske, pravne in javne varnosti. Finančna policija preiskuje utaje davkov, finančni kriminal, pranje in ponarejanje denarja, preprodajo drog, ilegalno emigracijo, mafijo, internetni kriminal, financiranje terorističnih mrež. Pri tehtanju različnih možnosti in preučitvi tujih praks je Vlada RS sprejela odločitev, da se namesto finančne policije ustanovi Nacionalni preiskovalni urad, ki bo deloval znotraj Policije in bo pristojen za preiskovanje najtežjih oblik gospodarskega kriminala in korupcije ter ostalih oblik resne kriminalitete. Nacionalni kriminalistični urad (v nadaljnjem besedilu: NPU) je bil ustanovljen z Zakonom o dopolnitvah Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 22/10). NPU je specializirana kriminalistična preiskovalna enota Uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi, ustanovljena za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki terjajo posebno usposobljenost, organiziranost in opremljenost kriminalističnih preiskovalcev ali posebej usmerjeno delovanje državnih organov in institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora. Z Zakonom o davčni službi in Zakonom o carinski službi je urejen institut davčne preiskave. Z davčno preiskavo označujemo celoto dejanj in ukrepov davčne preiskave, opravljenih z namenom preprečevanja in odkrivanja aktivnosti, ki pomenijo kršitev predpisov o obdavčenju in so v škodo finančnim interesom Republike Slovenije. Za razliko od pooblastil finančne policije gre v tem primeru za dodatna pooblastila davčni in carinski službi v okviru upravnih zadev, ki jih vodijo davčni oziroma carinski inšpektorji. Kazenski zakonik ureja kaznivo dejanje zatajitve finančne obveznosti, s katerim se posega na področje boja proti davčnim goljufijam in kaznivo dejanje davčne zatajitve, ki je storjeno z namenom izognitvi plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb ali neupravičeni pridobitvi vrnjenega davka. Pri tem kaznivem dejanju je inkriminiran že poskus. Tako Republika Slovenija sledi drugim članicam Evropske unije, ki pregon davčnih goljufij uvajajo v kazensko zakonodajo. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu. ZUPJS) določa vrste denarnih prejemkov, subvencij in plačil (v nadaljnjem besedilu: pravica iz javnih sredstev), o katerih se odloča po tem zakonu, meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja, enoten način ugotavljanja materialnega položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega uveljavljanja. Nadalje zakon določa inšpekcijski nadzor, ki ga organizira in izvaja Socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata za delo ter sankcije za primere neupravičeno prejetih javnih sredstev. Po našem mnenju obstoječa zakonodaja daje zadostno podlago za ustrezno ukrepanje, zato ustanovitev novega organa, ki ima podobna pooblastila kot jih ima NPU, policija, tožilstvo, davčni in carinski organ, državne inšpekcijske službe, ni primerno.
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Pregled obstoječe ureditve področja socialnih transferjev kaže, da se posamezni socialni transferji (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, državna štipendija) in subvencije (znižano plačilo za programe vrtca, subvencija prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, znižan prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika, subvencija neprofitne najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene, pravica do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje), ki so odvisni od materialnega položaja posameznika oziroma družine, trenutno dodeljujejo na podlagi različnih meril. Tako se pri nekaterih upoštevata dohodek in premoženje, pri nekaterih pa samo dohodek, definicije dohodka, družine in drugih elementov odločanja so različne, postopki potekajo pri različnih organih, evidence o prejemkih med seboj niso povezane, kar omogoča upravičencem, da pri različnih organih prikazujejo različne socialno – ekonomske položaje (npr. ponekod pravico uveljavljajo kot eno starševska družina, ponekod v okviru zunajzakonske zveze), sistem je nepregleden, omogoča zlorabe in kopičenje transferjev, posamezniki, ki pomoč potrebujejo, je pogosto ne dobijo. Poleg tega se sedaj, ko se uveljavlja pravica do nekega drugega transferja, v družinski dohodek ne šteje marsikaterega socialnega prejemka, kar vpliva ne samo na upravičenost, temveč tudi na višino drugega transferja (ki pa se zelo verjetno tudi ne šteje v družinski dohodek pri uveljavljanju morebitnega naslednjega transferja). Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo) smo zato pripravili Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS), ki ga je Državni zbor RS sprejel in objavil v Uradnem listu RS, št. 62/2010, v veljavo je stopil 14. 8. 2010 in se bo začel za določene pravice uporabljati 1. 6. 2011, za določene 1. 9. 2011. Glavni cilj ZUPJS je oblikovanje bolj pravične in bolj dolgoročno vzdržne socialne države, poenotenje kriterijev za uveljavljanje ter preglednost in enostavnost dodeljevanja teh pravic. Preglednejši in enostavnejši sistem socialnih transferjev bo omogočil, da bodo pomoč dobili tisti, ki so jo res potrebni, preprečil pa do danes pogosto izkoriščanje in zlorabo sistema. Ministrstvo se je z ZUPJS zavezalo tudi, da bo do začetka uporabe tega zakona vzpostavilo enoten informacijski sistem, ki bo vseboval podatke za vlagatelje vloge za pravico iz javnih sredstev in njihovih družinskih članov iz 48 različnih podatkovnih virov 26 institucij, potrebne za odločanje o vseh pravicah iz javnih sredstev (npr. podatke o premoženju, višini prejemkov, podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja, o statusu, itd.). S tem bo v veliki meri onemogočeno izkoriščanje in zloraba sistema ter seveda tudi lažje odločanje, prav tako pa tudi lažje načrtovanje politike povečevanja socialne vključenosti, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične dejavnosti. Ministrstvo ima že vzpostavljen informacijski sistem za nekatere pravice iz javnih sredstev, o katerih centri za socialno delo, ministrstvo pa na drugi stopnji, odločajo že danes (o otroških dodatkih, denarnih socialnih pomočeh, oprostitvah plačil socialno varstvenih storitev in informacijski sistem v podporo odločanju o prispevku k plačilu družinskega pomočnika). Obstoječ informacijski sistem je tako treba prilagoditi spremembam, ki jih prinaša ZUPJS v primerjavi z obstoječo ureditvijo, in nadgraditi še s potrebnimi vsebinami za pravice iz javnih sredstev, za katere bo odločanje z začetkom uporabe tega zakona preneseno na center za socialno delo (o državnih pokojninah, štipendijah, plačilih vrtca, subvencijah neprofitne najemnine in subvencijah šolske prehrane učencev in dijakov). Naj omenimo tudi, da ZUPJS v 46. členu predvideva finančni nadzor nad delom centrov za socialno delo pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev, ki ga v okviru svojih pristojnosti, organizira in izvaja ministrstvo in ki obsega notranji nadzor nad namensko porabo sredstev iz proračuna RS. Na podlagi navedenega menimo, da finančna policija ni potrebna.
Uvedba finančne policije ni več potrebna. To bi morali narediti prej, preden so divje lastninili in pokradli vse kar se je pokrasti dalo, sedaj je prepozno in nepotrebno. Se pa strinjam z vsebino predloga, samo za to je povsem pristojna policija, vendar jim nekako ni da bi se s takimi stvarmi ubadali. Če ni volje, če sodišča ne delajo kot bi morala, če tožilstva ne naredijo nič posebnega, nam niti uvedba neke nove policije ne bo koristila.
Ta predlog popolnoma podpiram, čeprav sem ga že tudi jaz predlagal pred časom in je bil opredeljen kot neustrezen! Zakaj se kaj takega ne zgledujemo po drugih državah, kar pa je slabega, npr. pokojninska reforma, itd. to pa je treba takoj klonit pritiskom Bruslja?
Podoben predlog je že večkrat bil podan, le da se ga država ne upa uzakoniti, ker bi s tem stopila na prste lopovom in malim tajkunom, ki jih je vse preveč ter jih država na ta način podpira.
Uvedna finančne policije v sklopu NPU ni noben problem, le volja je potrebna, pa bo marsikaj boljše.
MOČNO PODPIRAM.
Predlog je dober, kakšen detajl še ne bi škodil. Čeprav mislim, da imamo za to že pristojne določene inšpekcijske službe oz. nadzore javnih delavcev, katerih delo pa je redko vidno.
LP
kakšen predlog je pa to da v policijski državi uvedemo še eno policijo?
:)
durgače imaš pa prav...
Obstoječe državne institucije bi morale bolje delovati, saj zato jih plačujemo, ne pa da so sami sebi namen, na koncu pa nobeden ni kriv in vsak se na drugega zanaša, češ ni v naši pristojnosti. Ja kdo pa potem je in tako se vrtimo samo v začaranem krogu.
Politiki so naredili takšen sistem in zakonodajo in to z odvetniki vred, da je na papirju vse lepo in prav v praksi je pa vse prej kot to kar je zapisano v Ustavi in njenih Zakonih.
Za sebe so poskrbeli in to brez napak, za vse druge je pa to nedosegljivo in neučinkovito.
Saj so sprejeli takšno zakonodajo, ki se jih sploh ne dotika, kaj šele da bi bili pri tem prizadeti in oškodovani kot smo vsi ostali navadni državljani.
Verjetno se vsi bojijo mafije, toda res potrebujemo specjalno enoto za boj proti mafiji, torej ene zamaskirane ljudi, tako, da se ne pozna njihove identite, itd... seveda treba nauciti te ljudi, da se pol vseeno znajo vesti dostojno, ter, da ne zlorabljajo potem svojega polozaja in anonimnosti.
v predlogu o odmetavanju odpadkov v naravo ste nasprotovali, češ da imamo že tako policijsko državo, če bi kaznovali tiste ki odmetujejo odpadke povsod, bi imeli pa še bolj policijsko. Tukaj pa pišete o zamaskiranih policistih in na koncu boste trdili da to ne bi bila policijska država pač pa verska.
Načeloma se strinjam z vašim predlogom, le preseneča me da je vaš ali pa očitno v podobnih primerih uporabljate različna merila.
Proti. Dovolj kadra imamo za takšna preverjanja. Je pa res vprašanje usposobljenosti tega kadra zaradi nenormalnega števila " kupljenih " diplom.
popaj- nismo vsi invalidi enaki. Sam imam po delovni poškodbi, padec z osmih metrov
na beton, ogromne probleme. Jezi me, dejstvo, da sem vedno doma, pa ne morem normalno delati okoli ali v hiši.
Naj dajo vsem lepo univerzalni temeljni dohodek okoli 200€ na mesec in bomo vsi veseli, ter lahko ukinemo socjalno pomoc,
ne samo da prejemajo socialno pomoč, tudi invalidnino, pa kljub vsemu veselo delajo cele dneve, ko pa dobijo poziv od zavoda za delo so pa vsi bolani in nemorejo sprejeti dela. ti policaji bi morali biti plačani od učinka, pa bi hitro obogateli
Imamo kup zakonov, kup inštitucij, kup javnih uslužbencev . Verjetno je vsega preveč. Že star slovenski pregovor pravi: Več babic, kilavo dete"
Safar12 je omenil oddajo na SLovenija 1. Ja zelo zelo, da vse tam slišano misliti. Zakaj ne nov zakon? Zakaj ne zajeti tako civilno kot gospodarstvo, itd.. Zakaj vsi nasprotujejo inštitutu obrnjenega dokaznega bremena? Zakaj še posebej odvetniki? Na to smo v tej oddaji slišali dober in logičen odgovor: Ker bi "bogatuni", ki bi jim bilo takoj odvzeto premoženje, ostali brez ficka, in odvetniki ne bi več imeli jamstva za plačilo svojih storitev...
Tema je trenutno zelo aktualna tudi v naši politiki in samo upam, da bo ga. Cveti Zalokar Oražem uspelo premakniti te "zafurane" politike in kvazi strokovnjake, ki ščitijo le svoje polne riti.
Saj imamo NPU in protikorupcijsko komisijo, ki bi lahko vzela pod drobnogled tudi kakšen tak primer kot ga opisuje avtor predloga... Ne pa samo odmevne afere in s tem hočejo prikazati kot da se uspešno in vestno borijo proti gospodarskemu kriminalu.
Za finančno policijo pa pri nas ni veliko poguma!! (se ve zakaj)
SandiMarkišič, s tem mnenjem se popolnoma strinjam.
Finančna policija je pri nas utopija. Slovenija je premala in taglavni tajkuni poznajo vse "taprave" da se jim nič ne zgodi. Če pa se jim že, potem jim pa grozijo, da jim bodo pobili familijo.
Tako, da finančna policija obstaja samo za Janeza s 300€ plače, ki si ne more privoščiti Čeferina!
S trinjam in ne strinjam se s predlogom, kajti res je ogromno takšnih primerov, ko so ljudje brez zaposlitve in v vseh oblikah socialnih pomoči "veliki reveži", resnica pa je drugačna. V Sloveniji je ogromno ljudi, ki vse to izkoriščajo....npr. za vrtec plačujejo minimalno, ker je otrok matere samohranilke, resnica pa je povsem drugačna..ta mati samohranilka živi v izvenzakonski skupnosti, je zaposlena tako kot tudi njen partner, imajo hišo, dva lepa avtomobila, živijo na veliki nogi itd.... Raznih podobnih primerov je še veliko....poznam modela, ki se vozi s krasnim Mercedesom, je pa brez zaposlitve in nima niti enega dneva delovnega dobe....nihče nikogar ne vpraša, OD KJE TI VSE TO? V Sloveniji imamo dovolj javne uprave in dovolj ljudi, ki bi morali na tem področju resneje izvajati svoje naloge, pa jih ne. Res nisem za to, da se ustanovi neka nova institucija, ampak obstoječi naj več in v pravo smer delajo, pa bo res za vse nas dovolj denarja. Denarja v Sloveniji je dovolj, ampak ni pošteno razporejen.....še vedno na žalost velja, da je treba, če si pametene, fajn "fušat" in državo na vsakem koraku "okol" prenašat, ker je premalo tistega prvega nadzora....
Strinjam se z predhodnikom da ne rabimo nobenih novih institucij. Potrebna je samo volja. Že na začetku leta je bilo govora in razprava o uvedbi enotne vstopne točke. Treba je novi informacijski sistem, na osnovi katerega bi se izpisal zakon in naj bi bil v veljavi od 1.1.2011. Vlada je vse premaknila na pomlad 2011. Zakaj zavlačevati tako pomembno zadevo. V teh socialnih pomočih so velike rezerve. Zdaj se socialne pomoči dodeljujejo na osnovi, koliko si sposoben izigrati zakon, večjo socialno pomoč dobiš. In potem smo presenečeni da pred Centrima za socialno delo vidiš gospodo katera prihaja z mercedesima po to pomoč. Enako se dogaja pred Karitasom in Rdečim križom.
bojim se da ni problem v tem da se ne bi moglo preverjat tega že zdaj...ampak v tem da to ni v interesu tistih, ki bi lahko kaj naredili na tem....to predvsem zaradi premočnih skupin ljudi, ki so jim poslušnost nagradili z naklonjenost pri podpori (velikokrat finančni).
Sicer zadeva ni popolnoma identična, toda rešitev za opisani primer bi bila lažja, preprostejša in po mojem mnenju tudi učinkovitejša z vključitvijo institua obrnjenega dokaznega bremena v naš kazenski pravni red. Za slednje imamo vse zakonske možnosti, institut je v skladu z Ustavo in mednarodnimi predpisi, tako da odloča le politična volja. Na podobno tem je bila v preteklem tednu tudi oddaj Uroša Slaka. Sklep je bil, da je na tem področju potrebno nekaj narediti, vsi pa čakajo kdo bo prvi naredil korak.
Se pa strinjam s komentarjem pred mano, da imamo za izvedbo usteznih ukrepov institucij in kadra dovolj.
L.P.
Saj DURS lahko pridobi te podatke, ne rabimo še ene policije. Plačevali jih bomo efekta pa nobenega.