finančna policija

Odziv Mnistrstva za finance

V Normativnem programu Vlade za leto 2009 je bila predvidena priprava zakona o finančni policiji. Z zakonom naj bi bila ustanovljena finančna policija kot specializiran organ za pregon gospodarske kriminalitete. Za pripravo zakona je bilo zadolženo Ministrstvo za finance. Po primerjalno pravnem pregledu je bilo ugotovljeno, da so glavne naloge finančne policije v državah, kjer imajo takšen organ, zagotavljanje finančne, ekonomske, pravne in javne varnosti. Finančna policija preiskuje utaje davkov, finančni kriminal, pranje in ponarejanje denarja, preprodajo drog, ilegalno emigracijo, mafijo, internetni kriminal, financiranje terorističnih mrež. Pri tehtanju različnih možnosti in preučitvi tujih praks je Vlada RS sprejela odločitev, da se namesto finančne policije ustanovi Nacionalni preiskovalni urad, ki bo deloval znotraj Policije in bo pristojen za preiskovanje najtežjih oblik gospodarskega kriminala in korupcije ter ostalih oblik resne kriminalitete. Nacionalni kriminalistični urad (v nadaljnjem besedilu: NPU) je bil ustanovljen z Zakonom o dopolnitvah Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 22/10). NPU je specializirana kriminalistična preiskovalna enota Uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi, ustanovljena za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki terjajo posebno usposobljenost, organiziranost in opremljenost kriminalističnih preiskovalcev ali posebej usmerjeno delovanje državnih organov in institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora. Z Zakonom o davčni službi in Zakonom o carinski službi je urejen institut davčne preiskave. Z davčno preiskavo označujemo celoto dejanj in ukrepov davčne preiskave, opravljenih z namenom preprečevanja in odkrivanja aktivnosti, ki pomenijo kršitev predpisov o obdavčenju in so v škodo finančnim interesom Republike Slovenije. Za razliko od pooblastil finančne policije gre v tem primeru za dodatna pooblastila davčni in carinski službi v okviru upravnih zadev, ki jih vodijo davčni oziroma carinski inšpektorji. Kazenski zakonik ureja kaznivo dejanje zatajitve finančne obveznosti, s katerim se posega na področje boja proti davčnim goljufijam in kaznivo dejanje davčne zatajitve, ki je storjeno z namenom izognitvi plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb ali neupravičeni pridobitvi vrnjenega davka. Pri tem kaznivem dejanju je inkriminiran že poskus. Tako Republika Slovenija sledi drugim članicam Evropske unije, ki pregon davčnih goljufij uvajajo v kazensko zakonodajo. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu. ZUPJS) določa vrste denarnih prejemkov, subvencij in plačil (v nadaljnjem besedilu: pravica iz javnih sredstev), o katerih se odloča po tem zakonu, meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja, enoten način ugotavljanja materialnega položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega uveljavljanja. Nadalje zakon določa inšpekcijski nadzor, ki ga organizira in izvaja Socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata za delo ter sankcije za primere neupravičeno prejetih javnih sredstev. Po našem mnenju obstoječa zakonodaja daje zadostno podlago za ustrezno ukrepanje, zato ustanovitev novega organa, ki ima podobna pooblastila kot jih ima NPU, policija, tožilstvo, davčni in carinski organ, državne inšpekcijske službe, ni primerno.

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Pregled obstoječe ureditve področja socialnih transferjev kaže, da se posamezni socialni transferji (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, državna štipendija) in subvencije (znižano plačilo za programe vrtca, subvencija prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, znižan prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika, subvencija neprofitne najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene, pravica do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje), ki so odvisni od materialnega položaja posameznika oziroma družine, trenutno dodeljujejo na podlagi različnih meril. Tako se pri nekaterih upoštevata dohodek in premoženje, pri nekaterih pa samo dohodek, definicije dohodka, družine in drugih elementov odločanja so različne, postopki potekajo pri različnih organih, evidence o prejemkih med seboj niso povezane, kar omogoča upravičencem, da pri različnih organih prikazujejo različne socialno – ekonomske položaje (npr. ponekod pravico uveljavljajo kot eno starševska družina, ponekod v okviru zunajzakonske zveze), sistem je nepregleden, omogoča zlorabe in kopičenje transferjev, posamezniki, ki pomoč potrebujejo, je pogosto ne dobijo. Poleg tega se sedaj, ko se uveljavlja pravica do nekega drugega transferja, v družinski dohodek ne šteje marsikaterega socialnega prejemka, kar vpliva ne samo na upravičenost, temveč tudi na višino drugega transferja (ki pa se zelo verjetno tudi ne šteje v družinski dohodek pri uveljavljanju morebitnega naslednjega transferja). Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo) smo zato pripravili Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS), ki ga je Državni zbor RS sprejel in objavil v Uradnem listu RS, št. 62/2010, v veljavo je stopil 14. 8. 2010 in se bo začel za določene pravice uporabljati 1. 6. 2011, za določene 1. 9. 2011. Glavni cilj ZUPJS je oblikovanje bolj pravične in bolj dolgoročno vzdržne socialne države, poenotenje kriterijev za uveljavljanje ter preglednost in enostavnost dodeljevanja teh pravic. Preglednejši in enostavnejši sistem socialnih transferjev bo omogočil, da bodo pomoč dobili tisti, ki so jo res potrebni, preprečil pa do danes pogosto izkoriščanje in zlorabo sistema. Ministrstvo se je z ZUPJS zavezalo tudi, da bo do začetka uporabe tega zakona vzpostavilo enoten informacijski sistem, ki bo vseboval podatke za vlagatelje vloge za pravico iz javnih sredstev in njihovih družinskih članov iz 48 različnih podatkovnih virov 26 institucij, potrebne za odločanje o vseh pravicah iz javnih sredstev (npr. podatke o premoženju, višini prejemkov, podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja, o statusu, itd.). S tem bo v veliki meri onemogočeno izkoriščanje in zloraba sistema ter seveda tudi lažje odločanje, prav tako pa tudi lažje načrtovanje politike povečevanja socialne vključenosti, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične dejavnosti. Ministrstvo ima že vzpostavljen informacijski sistem za nekatere pravice iz javnih sredstev, o katerih centri za socialno delo, ministrstvo pa na drugi stopnji, odločajo že danes (o otroških dodatkih, denarnih socialnih pomočeh, oprostitvah plačil socialno varstvenih storitev in informacijski sistem v podporo odločanju o prispevku k plačilu družinskega pomočnika). Obstoječ informacijski sistem je tako treba prilagoditi spremembam, ki jih prinaša ZUPJS v primerjavi z obstoječo ureditvijo, in nadgraditi še s potrebnimi vsebinami za pravice iz javnih sredstev, za katere bo odločanje z začetkom uporabe tega zakona preneseno na center za socialno delo (o državnih pokojninah, štipendijah, plačilih vrtca, subvencijah neprofitne najemnine in subvencijah šolske prehrane učencev in dijakov). Naj omenimo tudi, da ZUPJS v 46. členu predvideva finančni nadzor nad delom centrov za socialno delo pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev, ki ga v okviru svojih pristojnosti, organizira in izvaja ministrstvo in ki obsega notranji nadzor nad namensko porabo sredstev iz proračuna RS. Na podlagi navedenega menimo, da finančna policija ni potrebna.