Pravična pokojnina
Predlagam uvedbo novega pokojninskega sistema, v katerem vsi upokojenci prejemajo pravično pokojnino.
Kaj je pravična pokojnina? To je pokojnina, ki se pravično izplačuje na podlagi vseh vplačanih prispevkov v celotni delovni dobi. Izplačevanje pokojnin po novem sistemu, bom predstavil na dveh primerih:
1. Gospod Janez je v celotni delovni dobi vplačal v proračun prispevke za pokojnino v revalorizirani vrednosti 120.000€. ZPIZ določi mesečno pokojnino na podlagi plače v nekem časovnem obdobju in je, recimo, 1000€. Janez prejema to pokojnino 10 let in tako "porabi" vplačane prispevke. Tej pokojnini lahko rečemo tudi prislužena pokojnina, ker si jo je Janez prislužil na podlagi prispevkov. (Beseda "porabi" je v navednicah, ker se za Janezovo pokojnino ne porabljajo prispevki, ki jih je vplačal v preteklosti, ampak prispevki sedaj zaposlenih.)
Ko se prislužena pokojnina "izteče", ZPIZ določi Janezu standardno pokojnino, ki mu zagotavlja vsaj osnovni standard. Ta pokojnina bo nižja od prislužene pokojnine, vendar višja od minimalne pokojnine. Za koliko bo višja, bo opredeljeno v zakonu. Višina standardne pokojnine bo tudi odvisna od delovne dobe.
2. Gospod Jože je v celotni delovni dobi vplačal v proračun prispevke za pokojnino v revalorizirani vrednosti 60.000€. Tudi Jožetova mesečna pokojnina je 1000€. Jože prejema prisluženo pokojnino 5 let in tako "porabi" vplačane prispevke. ZPIZ mu nato določi standardno pokojnino kot pri Janezu.
(Zaradi lažje predstavitve obeh primerov, kako se ena pokojnina po določenem obdobju spremeni v drugo, ni upoštevana inflacija. Standardna pokojnina bi lahko bila tudi precej višja od minimalne pokojnine. Kako visoka bo standardna pokojnina, bo odvisno od denarja v proračunu, ki se zbere od pokojninskih prispevkov. Višina standardne pokojnine se bo tekom leta spreminjala v odvisnosti od rasti inflacije.)
Izračun se naj naredi za vse upokojence. Prisluženo pokojnino naj dobivajo na podlagi vplačanih prispevkov. Če so nekateri upokojenci že dobili vrednost vplačanih revaloriziranih pokojninskih prispevkov v celoti povrnjene v obliki pokojnine, ZPIZ prisluženo pokojnino pri teh upokojencih zamenja s standardno pokojnino. Invalidski upokojenec seveda dobi poleg prislužene ali standardne pokojnine tudi dodatke iz naslova socialnih pravic.
Zaposleni, ki imajo le nekaj mesecev do upokojitve, predlogu pravične pokojnine ne bodo nasprotovali, saj bo ta pokojnina bolj pravična od pokojnine v sedanjem pokojninskem sistemu. Zaposleni, ki imajo še veliko let do upokojitve, predlogu pravične pokojnine prav tako ne bodo nasprotovali, saj bo njihov neto mesečni dohodek večji, zaradi manjšega obveznega prispevka za pokojnino. Manjši pa bo prispevek zato, ker bodo nekatere sedanje zelo visoke nezaslužene pokojnine postale nižje in ne bodo več nujni visoki prispevki.
Morda bo kdo rekel, da ZPIZ nima za vsakega posameznika vseh podatkov o vplačanih prispevkih. To ni težava, se bodo pač upoštevali le znani podatki o vplačilih. Če pa bo posameznik kasneje dostavil ZPIZ-u podatke o prispevkih, ki niso bili upoštevani, se podatki še vedno lahko naknadno upoštevajo.
Prednosti pravične pokojnine: a) odliv denarja iz proračuna za pokojnine bo precej manjši, kot je sedaj; b) pravična pokojnina temelji na vplačanih pokojninskih prispevkih in je zato bolj pravična od pokojnin, ki se izplačujejo preko sedanjega pokojninskega sistema; c) pogoji za pridobitev prislužene in standardne pokojnine so jasni in zato odpadejo prerekanja med vlado in zastopniki upokojencev, ko slednji zahtevajo pokojnine usklajene z rastjo plač; d) odpadejo prerekanja s sindikati, ki ne pristanejo na povišanje delovne dobe, saj se lahko ohranijo sedanji pogoji glede let za upokojitev; e) nov sistem bo bolj pregleden, saj bo vzpostavil jasno povezavo med vplačanimi prispevki in višino pridobljenih pravic (pokojnine); f) nov pokojninski sistem, ki temelji na pravični pokojnini, je možno uvesti že leta 2011.
Pokojninska reforma, ki temelji na pravični pokojnini, nekaterim upokojencem ne bo všeč, ker bodo prejemali nižjo pokojnino. To so tisti upokojenci, ki so doslej dobivali nezasluženo pokojnino, kar pomeni, da so v preteklosti že dobili s pokojnino več denarja, kot so ga vplačali s pokojninskimi prispevki.
Vladi in sindikatom ne bo težko prepričati teh nezadovoljnih upokojencev. Enostavno se jim pove, da so mnogi med njimi doslej dobivali nepravično pokojnino, z uveljavitvijo pokojninske reforme pa bodo prejemali bolj pravično pokojnino. Spomni se jih tudi lahko, da so v preteklosti predvsem upokojenci zahtevali pravičnost pri pokojninah. Z novo pokojninsko reformo bo ta pravičnost uveljavljena.
Pokojnine za športnike, kulturnike in druge, naj se enako izplačujejo, kot to velja za ostale upokojence. Če pa želi država posebej nagraditi posameznika zaradi izjemnega prispevka skupnosti, to še vedno lahko naredi z denarnim zneskom, ki se enkratno izplača v vsakem koledarskem letu in ga dobi upokojenec poleg pokojnine.
ZPIZ naj naredi poskusni izračun prisluženih oziroma pravičnih pokojnin za vsaj 100 naključno izbranih upokojencev. Ta izračun je sedaj v času računalnikov enostaven in strošek izračuna ne bo velik. Izračun bo pokazal, da je sistem, ki temelji na pravični pokojnini, bolj ugoden za večino državljanov kot sedanji pokojninski sistem. Predvsem tisti upokojenci, ki sedaj dobivajo minimalno pokojnino, bodo v novem pokojninskem sistemu dobivali več kot sedaj.
Za Slovenijo dileme, pravično pokojninsko zavarovanje - da ali ne - ne bi smelo biti. V Ustavi imamo v 2. členu zapisano, da smo socialna država, kar pomeni, da država svojim državljanom na stara leta zagotovi socialno varnost. Pravična pokojnina bo to socialno varnost tudi dejansko omogočila.
S pravično pokojnino bomo vzpostavili pravičnejši, zanesljivejši, preglednejši in tudi finančno učinkovitejši pokojninski sistem, ki pa bo še vedno temeljil na medgeneracijski solidarnosti.
Imamo že čez 100.000 brezposelnih in še se bo povečevalo število, ker so še kar naprej stečaji in me zanima kaj bodo delali do 65-tega leta? Drugo pa je velik problem mladih, ki predolgo študirajo, pavziranje, itd. Morali bi čimprej doštudirat in si poiskati službo. Mladih je dovolj in tu ni nobenega problema, da bi morali podaljševati delovno dobo.
Raziskave kažejo, da je v Sloveniji vsako leto več mladih, ki so stari 30 let in nimajo niti enega dneva delovne dobe. Z novo pokojninsko reformo, ki uvaja podaljševanje delovne dobe na 65 let, se bo še povečalo že sedaj preveliko število mladih brezposelnih.
Če se starejši zaposleni vedno kasneje upokojujejo, se mladi vedno kasneje zaposljujejo.
To, da se mladi vedno kasneje zaposljujejo, je za državo zelo slabo iz sociološkega in še kakšnega drugega vidika. Obstaja rešitev za ta problem, predstavljen je v predlogu z naslovom: pravična pokojnina. Predlagana rešitev omogoča zmanjšanje odliva denarja iz proračuna za pokojnine, povišanje sedanjih zelo nizkih pokojnin in znižanje upokojitvene starosti.
Ko se bodo začeli zaposleni upokojevati bolj zgodaj, mnogi celo nekaj let pred dopolnjenim 60 letom starosti, se bo sprostilo precej novih delovnih mest za mlade - in mislim, da je to le dobro in nikakor ni slabo.
Ekonomist Arnould W. A. Boot z Univerze v Amsterdamu, ki je letos oktobra gostoval na ljubljanski Ekonomski fakulteti s predavanjem o pokojninskem sistemu, se tudi zavzema za pravičen sistem pri upokojevanju.
Vlade bi morale po njegovem mnenju jasno sporočiti, da želijo zagotoviti pravičen sistem in da bo ta omogočil osebne odločitve, s katerimi posameznik hkrati prevzame odgovornost za višino svoje pokojnine. "Če se upokojiš kasneje, dobiš več. Če se upokojiš prej, dobiš manj. To je pošten sistem," pravi.
Bistvo leta 1999 izvedene reforme slovenskega pokojninskega sistema je bilo, da se je odpravila zgornja upokojitvena starost. Vsak se je upokojil, ko se je sam tako odloči. Kasneje, ko se je upokojil, višjo penzijo je dobil. Če se je upokojil zgodaj, z minimalnimi pogoji, so mu odmerili nižjo pokojnino. In prvi dve leti po uvedbi reforme je bilo to, da trenutek upokojitve vsak sam izbere, splošno sprejeto dejstvo.
Leta 1999 uveljavljena sprememba danes, ob nespremenjenem zakonu, ne velja več. O tej zadevi so pisali tudi v članku s podnaslovom: "V državi, kjer postajajo zaposleni odpisani, ko dosežejo 55 let in manj, je absurdno govoriti o upokojevanju s 65 leti." www.mladina.si/tednik/200914/koliko_sivih_glav_je_v_premierovem_kabinetu_
Z novo pokojninsko reformo, ki določa upokojevanje s 65 leti, se bo Slovenija odmaknila od pravičnega sistema, zato naj se ponovno uvede sistem po načelu: če se upokojiš kasneje, dobiš več in če se upokojiš prej, dobiš manj.
Dan upokojitve naj vsak sam izbere in ta pravica naj mu bo priznana, ko bo dosegel starost vsaj 60 let. Še bolje pa bi bilo, če bi imel pravico do upokojitve nekaj let prej.
Svašta predlog! Pravična pokojnina??Kaj pa če Janez oz. Jože umre preden mu povrnejo vse plačane prispevke? Bodo preostanek dobili dediči? Halo?
Vaš osnovni pokojninski sistem bi bil še bolj nepravičen kot je sedaj! Ali pa bi lahko kar Janezu izplačali 120.000 EUR v enkratnem znesku :) nebi blo slabo ne, Janez bi jih porabu saj so njegovi ne :) in mu bi za naprej pripadala standardna pokojnina..za vaš predlog že imamo rešitev in to je dodatno pokojninsko varčevanje. Toliko let vplačuješ in potem dobiš v obliki rent oz. v enkratnem znesku na starost nazaj! Prispevki pa naj ostanejo prispevki!
@ženska: "Kaj pa če Janez oz. Jože umre preden mu povrnejo vse plačane prispevke? Bodo preostanek dobili dediči?"
Ne, preostanek ne bodo dobili dediči. Tudi v sedanjem sistemu preostanka ne dobijo dediči.
-----
@ženska: "Ali pa bi lahko kar Janezu izplačali 120.000 EUR v enkratnem znesku :) nebi blo slabo ne, Janez bi jih porabu saj so njegovi ne"
Tudi v sedanjem sistemu prispevki, ki jih vplačal Janez, niso njegovi, saj se zaradi PAYG sistema, ki ga imamo, sproti porabijo. Izplačilo 120.000 EUR v enkratnem znesku zato ne pride v poštev.
-----
@ženska: "..za vaš predlog že imamo rešitev in to je dodatno pokojninsko varčevanje. Toliko let vplačuješ in potem dobiš v obliki rent oz. v enkratnem znesku na starost nazaj!"
Sem videl izračune tega pokojninskega varčevanja. Izplačilo je na koncu varčevanja manjše, kot je bilo vplačanega denarja, če se upošteva rast inflacije.
-----
@ženska: "Prispevki pa naj ostanejo prispevki!"
Prispevki bodo ostali prispevki. Predlagam sistem, kjer se prispevki ne ukinjajo.
Zanima me kakšna je po vaše medgeneracijska solidarnost, ker mi penzije v gradbeništvu sploh ne bomo dočakali, delali bomo do smrti, od tega pa vsak mesec plačevali, a od tega ne bomo imeli nobene koristi, razen mogoče tega da bomo prej postali invalidi? Potem nima nobenega smisla več.
V pokojninski ureditvi, ki jo imamo, največ izgubljajo aktivni zaposleni in to predvsem mladi, ter srednje generacije. Plačujejo visoke prispevke in bodo najverjetneje imeli - če se pokojninski sistem ne spremeni - nizke pokojnine.
V preteklosti, predvsem v devedesetih letih, je bil pokojninski sistem drugačen. Pokojnine so bile precej visoke, saj so znašale med 70 in 85 % plače. Tisti, ki so se takrat upokojili, so večino delovne dobe (35 do 40 let) plačevali le 20% plače, pri upokojitvi pa so prejemali 3 do 4 krat več od prispevkov. Podatki so iz raziskave o pokojninski problematiki, ki je bila objavljena na internetu: miha.ef.uni&
Vprašali ste o medgeneracijski solidarnosti.
Kot verjetno veste, sedanji PAYG sistem, ki je sistem sprotnega kritja - in ga imajo tudi mnoge druge države - temelji na sistemu medgeneracijske solidarnosti. Sedanji zaposleni vplačujejo prispevke, ki se sproti namenijo za plačilo pokojnin. Ko se bodo upokojili, pa seveda upravičeno pričakujejo, da bodo njihove pokojnine plačevali takratni aktivno zaposleni.
O prednostih in slabostih tega PAYG sistema je bilo mnogo zapisanega. Meni ni všeč, ker je precej nepregleden. Ravno zato sem predlagal uvedbo novega pokojninskega sistema, v katerem vsi upokojenci prejemajo pravično pokojnino. Kar pomeni, da se pokojnina izplačuje na podlagi vseh vplačanih prispevkov v celotni delovni dobi. Takšen sistem bi bil dolgoročno stabilen, upokojenci, ki sedaj dobivajo minimalno pokojnino in z njo komaj preživijo, pa bi v novem pokojninskem sistemu imeli višje pokojnine, kot sedaj.
Lep primer je steklarska nova, ker je imela tudi država nek delež.
Jaz pa nisem bil zaposlen pri takšni družbi, ker bi imela svoj delež tudi država.
S tem se ne strinjam, Zakonodaja ni nič stroga do delodajalcev, ker pravna država za najšibkejše in najranljivejše sploh ne deluje, da ne govorim o inšpektorjih za delo in odvetnikih, ki so tako neučinkoviti in neuspešni, da glava boli, plačani so pa tako ali drugače od oškodovanca ali pa preko države BPP.
Delodajalci predvsem v gradbeništvu si protipravno prilaščajo premoženjsko korist, za inšpektorje je pa to le prekršek in zato tudi ne ukrepajo in ne delujejo v skladu z ZID UR.L. RS.št.38/1994 in ZIN-UPB1 UR.L.RS.št. 43/2007.
Tako imam že dve dobljeni pravnomočni in izvršljivi tožbi zoper delodajalca na pristojnem sodišču denarja pa še od nobenega dolžnika nisem dobil nakazanega na račun. Stalno se vrtim v krogu, nobeden v tej državi pa ne preganja niti kazensko in niti odškodninsko takšnih delodajalcev, ki izigravajo in zlorabljajo sistem ter zakonodajo.
In potem mi vi tukaj nekaj govorite o Zakonodaji, ker je samo teoretično na papirju in so le mrtve črke na papirju, v praksi je pa čisto nekaj drugega.
Delodajlci posamezniki ne spoštujejo delavne zakonodaje, niti Zakona o gospodarskih družbah, niti Zakona o finančnem poslovanju in insolventnosti, niti obligacijskega zakonika, niti kazenskega zakonika in potem si lahko mislite do kam smo prišli.
Bil sem prijavljen in nimam nobene učinkovite pravne zaščite zoper takšne delodajalce, kaj šele varnosti.
Delodajalci, ki ne spoštujejo delovnopravne zakonodaje, se bodo po novem lahko znašli na uradni črni listi države. Gre za novost, ki jo prinaša novi zakon o urejanju trga dela, veljati pa naj bi začel predvidoma januarja 2011.
Že sedaj pa obstaja na spletu črna lista delodajalcev: skei.si/crna_lista_delodajalcev/
Namen teh črnih list je javno opozoriti delodajalca – kršitelja, ki ne plačuje za delavce prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ali še kako drugače krši zakonodajo. Kakšen pa bo dejanski učinek teh list, pa bomo videli prihodnje leto.
Zopet pridemo do razhajanj, zavedati se morate, da nismo vsi enaki pred zakoni, javni uslužbenci imajo redne zagotovljene plače vsak mesec in neko varnost ter pravno učinkovito pravno zaščito. Vsi ostali pa, ki smo zaposleni v gospodarstvu je pa situacija ravno obratna, saj ne veš ali boš dobil naslednji mesec sploh plačo ali ne, kaj šele ostalih stvari. In zato se mi ne zdi pošteno, da vse mečete v en koš, kaj šele, da bi bil lahko sistem pravičen in pošten. Sedaj bom jaz kriv kot delavec, če mi delodajalec iz kakršnih koli razlogov ne bo plačal prispevkov in davkov. Pravna država pa vemo kako deluje za najšibkejše, da ostalih zadev sploh ne omenjam. Na drug račun je najlažje živeti sploh pa, če se financiraš iz državnega proračuna.
Neplačevanje prispevkov tudi mene zanima in sem zato pogledal na spletu, kako je s tem.
V članku, ki je bil objavljen na rtvslo.si, so zapisali sledeče: "Po zakonu je Durs od avgusta 2008 dolžan voditi evidenco o odtegnjenih davkih in prispevkih, zato se lahko vsak davčni zavezanec osebno obrne na davčni urad oziroma izpostavo in zahteva izpisek. Če delavc ugotovi, da delodajalec zanj ne plačuje obveznih prispevkov, lahko poda prijavo na inšpektorat za delo.
Zakon sicer obvezuje delodajalca, da je dolžan posredovati kopijo potrdila o obračunanih in vplačanih prispevkih tudi zavarovancem, za katere plačuje prispevek delodajalca. Če tega potrdila ne posreduje, stori prekršek, za kar se ga lahko kaznuje." Vir: www.rtvslo.si/slovenija/bodite&
Zakonodaja je stroga do delodajalca, ki opusti plačilo prispevkov za socialno varnost in s tem prikrajša delavca za katero od pravic iz socialnega zavarovanja, ker odgovarja tudi za kaznivo dejanje po 209. členu Kazenskega zakonika. Omenjeni člen Kazenskega zakonika namreč določa naslednje: Kdor vedoma ne ravna po predpisih s področja socialnega zavarovanja in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu gre ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.