Dandanes imajo "influencerji" in javne osebe skorajda večji vpliv kot standardni mediji, zato predlagam, da se z globo kaznuje osebe, ki širijo lažne novice in s tem ogrožajo celotno prebivalstvo. Kdor je javno znan ali dosega veliko število delitev (npr. 50
Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Uvodoma pojasnjujemo, da na Ministrstvu za pravosodje z vidika pristojnosti za kaznovalno pravo in pristojnosti za preučevanje in načrtovanje uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin (37. člen Zakona o državni upravi; v nadaljevanju: ZDU-1; Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16) menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, predvsem z vidika poseganja v pravico do svobode izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju: Ustava), oziroma bi bilo potrebno tak poseg ustrezno obrazložiti. Predlog se sicer nanaša na sankcioniranje oseb, ki širijo »lažne novice«, pri čemer kaznovanje zamejuje na osebe, ki so znane oziroma s svojimi objavami dosegajo določeno število delitev (in s tem posredno zamejuje kaznovanje le na osebe, ki za širjenje »lažnih novic« uporabljajo socialna omrežja, ki omogočajo delitev vsebin). Pregon predlaganega prekrška bi bil po vsej verjetnosti težaven oziroma praktično nemogoč, saj bi moral pristojni prekrškovni organ ustrezno dokazati znak prekrška »ogrožanje celotnega prebivalstva Republike Slovenije«, kar pa je praktično nemogoče.
Svoboda izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a) vključuje tudi možnosti kontroverznega izražanja in tudi netočnega (lažnega) izražanja – priprave in objavljanja lažnih novic. Prav tako je lahko ocena ali so novice lažne ali ne, tudi subjektivna. Kaznivost preko prekrškov bi predala sodni veji oblasti in pred tem inšpektorjem (prekrškovni organi) veliko oblast in odgovornost, da bi morali ocenjevati, ali so določene novice lažne ali ne. Širjenje lažnih novic zato ne more biti določeno kot kaznivo ravnanje (kot prekršek ali kaznivo dejanje).
Zaključno sporočamo, da je mogoče širjenje »lažnih novic« ustrezno nasloviti na samih platformah, kjer je mogoča njihova objava in širjenje. Evropska komisija je pripravila Kodeks ravnanja s spletnimi dezinformacijami, ki ga lahko uporabijo platforme, na katerih prihaja do objave lažnih novic. Nekateri ponudniki platform (npr. Facebook in Twitter) tako že imajo tudi lastne politike obravnavanja lažnih novic. Na lažna sporočila pa se lahko v prostoru svobodne izmenjave mnenj odzovejo tudi drugi udeleženci takšne razprave.
Glede na navedeno zakonske spremembe glede širjenja lažnih novic niso predvidene.