S.p.-ji naj imajo možnost mirovanja

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Analiza veljavne ureditve področja

Skladno s šestim odstavkom 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1) je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) vpisan v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PRS), kot izhaja iz 74. člena ZGD-1. Z izbrisom iz poslovnega registra podjetnik preneha opravljati dejavnost (75. člen ZGD-1).

Veljavna zakonodaja ne ureja možnosti mirovanja podjetnika. ZGD-1 tako niti v primeru podjetnika niti v primeru katere od drugih predpisanih pravnoorganizacijskih oblik, ne ureja instituta »mirovanja podjetja«. ZGD-1 namreč ureja le ustanovitev in poslovanje družb in podjetnikov ter pravila rednega prenehanja. Če želi podjetnik prenehati opravljati dejavnost, mora izvesti postopek izbrisa iz PRS.

Postopek izbrisa je enostaven. Podjetnik vloži prijavo neposredno prek informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom ali na točki za podporo poslovnim subjektom ali pošlje prijavo točki za podporo poslovnim subjektom po pošti. V prvem odstavku 75. člena ZGD-1 je določeno, da mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prenehanje opravljanja dejavnosti prijaviti najmanj tri dni prej. Pred uveljavitvijo novele ZGD-1K, ki je v veljavo stopila 24. 2. 2021, je moral podjetnik vsaj tri mesece pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) tudi objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Z opustitvijo te obveznosti se je postopek prenehanja opravljanja dejavnosti ter izbrisa podjetnika iz registra še poenostavil.

Po tem, ko AJPES na podlagi prijave (ali po uradni dolžnosti) izvede postopek izbrisa enote poslovnega registra ter podjetnika izbriše iz PRS, ta preneha biti poslovni subjekt in dejavnosti ne sme več opravljati. Dejavnost lahko začne ponovno opravljati šele, ko je (ponovno) vpisan v PRS, pri čemer je postopek (ponovnega) vpisa enak prvemu vpisu. ZGD-1 in Zakon o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17) z vidika določanja načina in postopka vpisa enote poslovnega registra v register namreč ne določata razlik med podjetnikom, ki se v register vpisuje prvič in tistim, ki je morda že bil vpisan v register kot podjetnik.

Analiza predloga in razlogi za njegovo primernost/neprimernost za nadaljnjo obravnavo

Predlagatelj predlaga, da se podjetnikom omogoči možnost mirovanja delovanja, namesto obveznega zapiranja, če dejavnosti ne opravlja (več). Ministrstvo je predlog preučilo in ugotavlja, da bi bilo treba v primeru ureditve (popolnoma) novega statusa »mirovanja podjetja« urediti tudi vprašanja statusa obveznih socialnih zavarovanj, poslovnih računov, davčnih obračunov, itd., ki bi veljala za čas mirovanja oz. za čas, v katerem podjetnik ne bi posloval.

Analiza kaže, da bi predmetna vprašanja bilo treba urediti na smiselno enak način, kot v primeru izbrisa podjetnika oz. prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika. Podjetnik bi se torej ob začetku mirovanja moral (začasno) odjaviti iz obveznih socialnih zavarovanj, Finančni upravi RS predložiti davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan začetka mirovanja opravljanja dejavnosti, predlagati spremembo statusa v PRS, itd..  

Glede na navedeno bi bile v praksi obveznosti podjetnika smiselno enake v primeru mirovanja podjetja kot v primeru izbrisa iz PRS in nato ponovne ustanovitve oz. registracije, zato ministrstvo predloga ne podpira.