Ker je dosedanja vlada prepovedala referendume, predlagam, da se takoj uredi možnost sodelovanja vseh državljanov preko računalnika, s svojim digitalnim potrdilom.
Vseh cca.1,5 milijona odraslih ljudi, bi morali sodelovati pri odločitvah vseh pomembnih zadev in ne le tista peščica v parlamentu.
Če bo predlog prejel vsaj 20 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za javno upravo je pristojno za sistemsko urejanje volilne in referendumske zakonodaje. V nadaljevanju navajamo odgovor z vidika veljavne zakonodaje in opredelitev do predloga.
Glede navedbe, da je dosedanja vlada prepovedala referendume pojasnjujemo, da to ne drži, in da 40.000 volivcev po sprejemu zakona v državnem zboru še vedno lahko zahteva razpis zakonodajnega referenduma. Če državni zbor sprejme sklep o nedopustnosti razpisa referenduma sklicujoč se na izjeme iz drugega odstavka 90. člena Ustave RS, imajo volivci vedno možnost, da uveljavljajo sodno varstvo pred Ustavnim sodiščem RS. Drugi odstavek 90. člena Ustave RS določa štiri zakonodajna področja oziroma zakone, o katerih referendum ni dopusten. To so (1) zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, (2) zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna, (3) zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb in (4) zakoni, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Glede predloga, da bi moralo vseh cca.1,5 milijona odraslih ljudi sodelovati pri odločitvah vseh pomembnih zadev pojasnjujemo, da se v sodobnih demokratičnih ureditvah, ki so v glavnem predstavniške demokracije, neposredna demokracija izvaja prek referenduma in ljudske iniciative, ki sta v naši ureditvi zelo pomembna in se predvsem referendum (zakonodajni ali posvetovalni) najpogosteje uveljavlja pri pomembnih odločitvah države. Neposredna demokracija se izvaja tudi prek peticij oz. pobud državljanov in pa tudi prek sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov. Neposredno odločanje o pomembnih zadevah skupnosti v obliki referendumov, pobud in javnih posvetovanj poteka tudi na lokalni ravni.
Predlog, da se takoj uredi možnost sodelovanje vseh državljanov prek računalnika, je zelo splošen. Predvidevamo, da je bil namen predlagatelja, da se pri institutih neposredne demokracije (referendum, zakonska iniciativa in nenazadnje tudi volitev), volivcem omogoči glasovanje oz. dajanje podpor prek interneta. V zvezi s tem pojasnjujemo, da se na ministrstvu zavzemamo za vzpostavitev čim več elektronskih storitev javne uprave in tudi za njihovo čim večjo uporabo. V okviru postopka za razpis referenduma obstaja možnost spletne oddaje podpore zahtevi za razpis referenduma prek eUprave in z varnim elektronskim podpisom. Prav tako je možna spletna oddaja podpore pobudi volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predloga zakona (ljudska iniciativa). Dodatno je ob vsakih volitvah na Portalu eUprava na voljo elektronski obrazec »E-obvestila volivcev« na podlagi katerega je volivcem poenostavljeno obveščanje volilnih organov, da želijo glasovati na volitvah na drug način (gre za t.i. posebne oblike glasovanja: na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije ali po pošti v tujini, izven okraja stalnega prebivališča, po pošti v Sloveniji, na domu itd.). Z uporabo tovrstnih storitev se postopoma gradi tudi zaupanje državljanov v elektronske storitve in posledično tudi v internetne volitve. Tudi v enem izmed zaključkov zadnje evropske konference volilnih organov pri Beneški komisiji (12. in 13. novembra 2020) je navedeno, da sistemi e-glasovanja, ki so varni, zanesljivi, učinkoviti, tehnično stabilni (robustni), odprti za neodvisno preverjanje in lahko dostopni volivcem, vzpostavljajo zaupanje javnosti, kar pa je predpogoj za e- volitve.
Menimo, da bo za prihodnost spletnega glasovanja ključnega pomena razvoj šifrirnih tehnologij in boljših metod zagotavljanja varnega informacijskega okolja ter sistemska ureditev spletnega glasovanja v volilni in referendumski zakonodaji. Predhodno pa bo potrebno opraviti temeljit razmislek in podrobno posvetovanje s strokovno in širšo javnostjo, da bi tako prišli do prepričljive in zaupanja vredne rešitve. Stroka s področja informacijske varnosti je enotna, da trenutna tehnologija še ni zrela za to, da bi lahko na varen način izvedli internetne volitve oz. Internetno glasovanje na referendumu (Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Državnega zbora (61. nujna seja) z dne 5. 12. 2017). Naj pri tem dodajamo, da je poleg zagotovitve varnega informacijskega okolja predhodno potrebno spremeniti tudi Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ) in Zakon o volilni in referendumski iniciativi (ZRLI), za kar pa je potrebno široko družbeno in politično soglasje. Za sprejem teh dveh zakonov se namreč zahtevana dvotretjinska večina glasov vseh (ZVDZ) oz. navzočih (ZRLI) poslancev.
Glede na zgoraj podana pojasnila ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.