Namesto, da se zopet uvede prekinitev za zapornike, naj se jim odredi hišni pripor! Zlasti vikend zapornikom, ki normalno izpolnjujejo delovne dolžnosti čez teden. Že v prvi rundi se je veglo stran 3 mesece prestane kazni, ni treba tega še sedaj
Če bo predlog prejel vsaj 20 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Uvodoma pojasnjujemo, da so bili za namen preprečevanja širjenja virusa v zavodih za prestajanje kazni zapora s strani Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: URSIKS), sprejeti številni ukrepi in sicer po načelu sorazmernosti in postopnosti glede na prostorske in druge zmožnosti posameznega zavoda. Poudarjamo, da se z začasnimi rešitvami na področju izvrševanja kazenskih sankcij, (kamor spada tudi prekinitev prestajanja kazni zaradi preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2) sledi predvsem načelu varovanja zdravja in življenja ljudi, zasleduje pa se cilj preprečevanja širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ter zagotavljanje varnejših pogojev zaprtim osebam in zaposlenim v zavodih za prestajanje kazni zapora. Institut prekinitve kazni sicer v slovenski zakonodaji obstaja že dlje časa, sedanja ureditev, pa le nadgrajuje obstoječe določbe z možnostjo hitrejšega postopanja, vse z namenom izognitve tveganju ter zagotavljanju varnejših pogojev zaprtim osebam in zaposlenim v zavodih za prestajanje kazni zapora.
Nadalje pojasnjujemo, da je hišni zapor in ne pripor kot zmotno navaja predlagatelj, način izvrševanja kazenske sankcije, ki ga podrobno ureja 86. člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20) in za izvrševanje katerega morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki se zaradi virusa SARS-CoV-2 niso spremenili. Kazen zapora do devetih mesecev se lahko izvršuje s hišnim zaporom, če glede na nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja kazni ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu. V času prestajanja kazni se obsojenec ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, zdravstveno pomoč in za opravljanje dela. Sodišče v sodbi, s katero je določilo, da se kazen izvrši s hišnim zaporom lahko določi tudi varstveno nadzorstvo, lahko pa tudi eno ali več navodil. Sodišče sme obsojencu omejiti ali prepovedati stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in podrobneje določi način izvrševanja hišnega zapora. Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US in 89/20 – odl. US) določa, da o predlogu za izvršitev kazni zapora na način, da obsojenec med prestajanjem kazni v določenih dnevih prebiva doma, nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom ali delom v splošno korist, odloči sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen, ali s posebnim sklepom na predlog obsojenca. Kot izhaja iz navedenega torej o hišnem zaporu, kot načinu izvršitve izrečene kazni odloči sodnik, ta pa ni vezan na epidemiološko stanje v državi, temveč sodi na podlagi ustave in zakona. Alternativno prestanje kazni zapora po oceni ministrstva ni namenjeno reševanju trenutno situacije v državi povezane z virusom SARS-CoV-2, temveč je eden od načinov s katerim se sledi načelu invidualizacije kazenskih sankcij, po katerem je kazen potrebno prilagoditi teži in nevarnosti kaznivega dejanja ter osebnosti njegovega storilca.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (tako imenovani: PKP5 v nadaljevanju: ZZUOOP; Uradni list RS, št. 152/2020 in 175/20), ki med drugim posega tudi na področje izvrševanja kazenskih sankcij in se uporablja od 24. 10. 2020 dalje omogoča, da lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, ne glede na prvi odstavek 82. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS-1; Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18), po uradni dolžnosti prekine prestajanje kazni zapora obsojencu tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2, za čas enega meseca, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko obsojencu podaljšuje dokler obstaja razlog za prekinitev. Na podlagi že omenjenega 82. člena ZIKS-1 se čas na prekinitvi kazni ne všteje v prestajanje kazni, saj obsojeni dejansko dosojeno kazen med prekinitvijo kazni ne prestaja in je na prostosti. V skladu z ZZUOOP je bila po podatkih URSIKS do 1. 12. 2020 zaporna kazen prekinjena 100 obsojencem, kar je nedvomno prispevalo k uspešnejšemu spopadanju z virusom SARS-CoV-2 v vseh zavodih za prestajanje kazni zapora. Glede na vse navedeno, tako ne obstaja zakonska podlaga, da bi lahko pravnomočno obsojene osebe zaradi virusa SARS-CoV-2 prestajale kazen zapora s hišnim zaporov, niti ne obstaja zakonska možnost, da bi se čas prekinitve vštel v izrečeno zaporno kazen. Na ministrstvu poudarjamo, da je treba spoštovati pravnomočno izrečene sodbe sodišč in da vštetje časa, prebitega na prekinitvi, ne bi pripomoglo k izboljšanju epidemioloških razmer oz. preprečevanju širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, kar je namen prekinitve kazni po 27. členu ZZUOOP, zato ne načrtujemo spreminjanja zakonodaje v tej smeri, saj bi to pomenilo prekomeren poseg v že izrečene sodbe. Zaporno kazen oziroma zaporna kazen ob koncu tedna se namreč praviloma izvršuje v zavodu za prestajanje kazni zapora.
Dodajamo, da ZZUOOP vsebuje tudi nekatere druge ukrepe povezane z izvrševanjem kazenskih sankcij, in sicer v 28. členu določa, da lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora iz razloga preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 ob upoštevanju pogojev iz 108. člena ZIKS-1 predčasno odpusti obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni. Torej tri mesece prej, kot je to doslej določal področni zakon. Tako ukrep prekinitve prestajanja kazni zapora kot tudi ukrep predčasnega odpusta velja do 31. 12. 2020, vlada pa lahko oba navedena ukrepa s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
Na podlagi navedenega ministrstvo zaključuje, da že veljavna zakonodaja sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi in zasleduje cilj preprečevanja širjenja okužbe, hišni zapor, ki ga je izpostavil predlagatelj, pa je mogoč samo pod zakonsko določenimi pogoji, ki se zaradi virusa SARS-CoV-2 niso spreminjali, zato je podan predlog neutemeljen za nadaljnjo obravnavo.