29. 12. 2020
Odziv Ministrstva za gopodarski razvoj in tehnologijo
Odredba o podatkih, ki so jih distributerji naftnih derivatov in drugi zavezanci dolžni zagotavljati ministrstvu (Uradni list RS, št. 160/20) določa obveznosti podjetij iz četrte alineje 2. člena Zakona o kontroli cen da ministrstvu, pristojnemu za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pošiljajo obvestila o spremembi cen naftnih derivatov.
Podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje (v nadaljnjem besedilu: podjetja), sporočijo vsako spremembo drobnoprodajnih cen naftnih derivatov iz drugega odstavka tega člena na vsakem bencinskem servisu ministrstvu pred uveljavitvijo cene na prodajnem mestu.
V zvezi z vprašanjem glede obveščanja potrošnikov o cenah naftnih derivatov, bi želeli pojasniti, da se na podlagi petega odstavka 1. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 — uradno prečiščeno besedilo, 114/06 — ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 — ZKoIT in 31/18, v nadaljevanju ZVPot) za blago štejejo vse premične stvari, razen tistih, ki so prodane v okviru izvršbe ali drugih sodnih postopkov, tudi voda, plin in električna energija, če se prodajajo v omejeni prostornini ali določeni količini, ter digitalna vsebina.
Skladno s 25.b členom ZVPot mora podjetje potrošniku pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje ponudba na jasen in razumljiv način zagotoviti tudi informacije o končni ceni blaga ali storitve, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga ali storitve ni mogoče izračunati vnaprej. Obveznost označevanja cen pa je urejena v 26. členu ZVPot, kjer je določeno, da mora podjetje za blago oziroma storitve, ki jih ponuja, vidno označiti ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost v primeru, da je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Podrobneje je označevanje cen urejeno v Pravilniku o načinu označevanja cen blaga in storitev (Uradni list RS, št. 63/99, 27/01 in 65/03, v nadaljevanju: Pravilnik), ki v 4. členu določa, da morajo biti vsi izdelki označeni s prodajno ceno in ceno za enoto. Izjeme so določene v 5. členu Pravilnika.
Nadalje 6. člen Pravilnika določa, da morajo biti cene označene na izdelku ali na enega od izrecno naštetih načinov, med katerimi sta našteta tudi označitev cen v obliki cenika in na drug primeren način. Dodatno 7. in 8. člen postavljata zahtevo, da se za izdelke, ki se ne nahajajo v prodajalnah, cene lahko označijo s cenikom ali katalogom, ki morata biti potrošniku dostopna ter, da mora biti označitev cen nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.
Z obzirom na navedeno menimo, da je vsako označevanje cen, za prodajo blaga ali storitev, ki ni v skladu z ZVPot in Pravilnikom nedopustno. Podjetja bi si morala v čim večji meri prizadevati, da bi bile cene storitev vidne in lahko dostopne tudi ranljivejšim skupinam potrošnikov, saj bi se s tem izognili nepotrebnim zapletom pri prodaji ter posledično poskrbeli za zadovoljstvo potrošnikov. Vsekakor menimo, da je potrebno transparentno obveščanje potrošnikov o cenah pogonskih goriv, saj potrošniku omogoča racionalnejše obnašanje pri nakupu goriva, prav tako pa ima kakovostno informiranje potrošnikov o cenah pomembne koristi tudi za razvoj konkurence. To se še posebej odraža pri ponudbi homogenih proizvodov, kamor spadajo pogonska goriva.
Odredba določa obveznosti podjetij iz četrte alineje 2. člena Zakona o kontroli cen da ministrstvu, pristojnemu za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pošiljajo obvestila o spremembi cen naftnih derivatov. Odredba določa vsebino, način in roke za predložitev in objavo podatkov, ki so jih podjetja dolžna predložiti ministrstvu.
Navedenemu navkljub bi vas na koncu vseeno želeli opozoriti, da ministrstvo ne sme presojati konkretnih primerov. Za nadzor nad določbami Zakona o varstvu potrošnikov je pristojen Tržni inšpektorat RS, ki je pri svojem delu samostojen in neodvisen ter ni vezan na navodila ali mnenja pristojnega ministrstva.
Odgovor je čisto brezvezen, kot da ne morem sam prebrati predpisov o cenah goriv in o označevanju. Podan je konkreten predlog, kaj bi moralo biti pri označevanju cen goriv drugače kot za kruh ali mleko v trgovini. Če predloga na ministrstvu ne razumejo, naj vprašajo, pa bom podrobneje razložil.
Zakaj pa na predlog ministrstvo ni odgovorilo? Če ga niste razumeli, vam ga bom podrobneje razložil. Najbrž pa se samo veleumu na ministrstvu zdi umestno citiranje člena, ki določa, da mora biti cena označena na izdelku. Predlagam, da tega uslužbenca, ki je to napisal, pošljete na prvo bencinsko črpalko, kjer bo lepil listke s ceno na gorivo. Pa hvala za odgovor (=0).
po mnogih državah sem opazil ceno goriva objavljeno ob črpalkah v velikem formatu, to ne more biti pretežka reč v letu 2020, dobrodošlo bi bilo tudi pri nas
Ko dvigneš ročko za točenje goriva, se v roku sekunde ali dveh prikaže cena za gorivo, ki bo ali bi priteklo iz ročke.
Če je predrago, ročko položiš nazaj in se odpelješ.
Sicer pa nimam nič proti, da so na vidnem mestu prikazane cene, ni nujno, da na velikih displajih.
Regulacija cen je pa že sama po sebi sporna. Kot bi določili, koliko mora najmanj znašati cena pralnega praška XY.
Vsak ponudnik naj si sam določi ceno, država pa naj pobere svoj delež.
Ja in zdaj naj se postavim v vrsto, čakam, da bom prišel na vrsto, da bom videl ceno in ugotovil, da me hoče prodajalec nategniti. In to zato, ker se prodajalcu ne ljubi priključiti displaya oziroma ima zadaj zvijačne načrte.
Če niste opazili, jaz v predlogu nisem predlagal, da se ukrep razveljavi, ampak le da se omogoči boljše obveščanje o ceni. Čeprav se osebno s prostim oblikovanjem cen goriva ne strinjam. Pa ne samo zaradi omejene konkurence pri nas (monopola). Dejstvo je, da se življenje za državljane s to spremembo poslabša. Po novem se bom moral namreč ukvarjati s tem, kje bom točil gorivo, morda bom moral narediti kakšen ovinek več, morda bo na moji črpalki večja gneča, ker je gorivo cenejše kot na sosednji, morda se bom živciral, ker sem napolnil gorivo na črpalki, potem pa čez par km peljal mimo bistveno cenejše. Praviloma bo tudi gorivo dražje. Zakaj? Že do sedaj je bila določena samo najvišja cena goriva. Če bi kdo hotel, bi lahko že sedaj prodajal po nižji ceni (kot Hofer), pa ni. Naj vas sesdanje stanje, ko ni prišlo do praktično nobenih sprememb ne zavede. Gotovo bo prišlo do večjih premikov in gotovo se bo dogajalo, da boste hoteli dotočiti gorivo na zadnji črpalki pred mejo, pa boste ugotovili, da je bistveno dražje kot doma.
ali vi prodajate displaye?
Če je bilo vprašanje namenjeno meni, jaz jih ne. So pa na večini črpalk ti displeji že praktično od nekdaj. Nekoč je bila na njih tudi objavljena cena goriva, čeprav je bila ta regulirana in povsod enaka. Zdaj so na teh displayih reklame ali pa so izključeni.
Naj je še jaz vas vprašam: ali ste koncesionar črpalkar oziroma imate lastniški delež v prodajalcu goriv?
Kako, da s kruhom nimamo težav, pa mu tudi nihče ne diktira cene?
Zato, ker imamo v Sloveniji 100 pekarn, trgovin s kruhom je 100x več kot črpalk in v vsaki trgovini prodajajo kruhe več pekarn.
Pekarne cene kruha ne spreminjajo na vsakih par dni ampak je cena več let ista.
Dogajajo se res čudne reči,kakor,da želi vlada delati proti državljanom,ne pa za državljane.
Sprašujem se tudi zakaj plačujemo cestnino.
Na enem pasu kamioni,na drugem osebni avtomobili.Ali je to še avtocesta?