24. 11. 2020
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ustava Republike Slovenije določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, sodniki pa so pri odločanju v posamezni zadevi vezani na Ustavo in zakon. Predlog, ki je bil posredovan preko portala predlagam.vladi.si, se izrecno nanaša na razpisovanje glavnih obravnav, ki je v pristojnosti sodstva, oziroma sodnika, ki odloča v zadevi. Ministrstvo za pravosodje lahko poda samo splošno pojasnilo glede veljavne zakonodaje, ki ureja potek postopkov in vzvode za varstvo pravic strank v primeru kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Uvodoma pojasnjujemo, da je glavna obravnava le del postopka. Ta se začne s prejemom vloge (npr. tožbe, obtožnice), sledi vročanje vlog drugi stranki, morebitne nadaljnje vloge strank in druga procesna dejanja. Ko je zadeva zrela za obravnavno, sodnik razpiše narok za glavno obravnavo. Na njem lahko stranke predstavijo svoje videnje spora (katera dejstva in kateri pravni predpisi so pomembni), sodišče pa izvede dokaze. Glavna obravnava sestoji iz enega ali več narokov za glavno obravnavo, odvisno od tega, koliko je potrebno, da se izvedejo vsi dokazi oziroma ugotovijo vsa relevantna dejstva in se o zadevi lahko odloči. Primeroma navajamo, da zakonodaja s področja pravdnega postopka (279.č člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1 in 70/19 – odl. US) omogoča, da se že na pripravljalnem naroku določi število ali datume narokov za glavno obravnavo, na katerih bo sodišče izvajalo dokaze, če je to mogoče. Gre za uvajanje principa upravljanja postopka (case manegmenta), ki zahteva od sodišča, da se bo skrbno in strokovno pripravljalo na postopek. Na ta način bo postopek preglednejši za stranke, določba pa zavezuje sodnika, da se bo na postopek skrbno pripravil, kar lahko prispeva k temu, da bo postopek hitreje zaključen. K pospešitvi postopka prispeva predvsem koncentracija glavne obravnave, do nje pa lahko pride, če so na zadevo dobro pripravljeni sodnik in stranke, ki svojih pravic ne zlorabljajo in ne zavlačujejo postopka. Razlogov, zakaj posamezni postopki trajajo dlje časa, ne gre iskati samo v okviru pristojnosti sodišča, ampak tudi v procesni vlogi strank ter drugih udeležencev postopka. Postopanje sodišča v posamezni zadevi je tesno povezano tudi z roki za opravo posameznih postopkovnih dejanj, kar določajo procesni predpisi.
Poleg pravnih sredstev v procesnih predpisih so elementi za varstvo pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja dostopni tudi na podlagi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO; Uradni list RS, št. 67/12 – uradno prečiščeno besedilo.), ki kot pospešitvena pravna sredstva določa možnost rokovnega predloga in nadzorstvene pritožbe. Pri odločanju o pravnih sredstvih po ZVPSBNO se upoštevajo okoliščine posamezne zadeve, zlasti njena zapletenost v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanje strank v postopku, predvsem z vidika uporabe postopkovnih pravic in izpolnjevanja obveznosti v postopku, spoštovanje pravil o vrstnem redu reševanja zadev na sodišču, zakonski roki za razpis narokov in izdelavo sodnih odločb, trajanje časa, v katerem je bila na drugih sodnih stopnjah oziroma sodiščih reševana zadeva, način, po katerem je bila zadeva obravnavana pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe ali rokovnega predloga, narava in vrsta zadeve ter njen pomen za stranko.
Z vidika pristojnosti sodne uprave je najpomembnejši ukrep glede zagotavljanja pravočasnosti sojenja določanje časovnih standardov, ki jih sprejme predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s soglasjem ministra za pravosodje. Časovni standardi določajo pričakovani čas opravljanja tipičnih procesnih dejanj in reševanja zadev na posameznih vrstah in stopnjah sodišč. Časovni standard je čas, v okviru katerega se pričakuje, da bo izvedena določena faza postopka. Časovni standardi so merilo učinkovitosti poslovanja posameznih sodišč in predstavljajo orodje, ki sodiščem omogoča prilagajanje delovnih procesov z vidika hitrosti reševanja zadev ter zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku, s čimer prispevajo k varovanju interesa strank.
Na podlagi zgoraj navedenega zaključujemo, da je razpisovanje glavnih obravnav v pristojnosti posameznega sodnika, ki v okviru procesnega vodstva zagotavlja pravočasnost teka postopka. Na ravni sodišča pa ima posebno vlogo tudi predsednik sodišča, ki je odgovoren za poslovanje sodišča, kar zajema vsa opravila, s katerimi se zagotavlja pravočasnost postopkovnih dejanj (npr. zagotavljanje spoštovanja časovnih standardov).