Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zakon o ugotavljanju premoženja ter finančna policija

5501 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Predlagam vladi naj :

-Sprejme zakon o ugotavljanju izvora premoženja,ki bi veljal tudi za nazaj vse od osamosvojitve naprej.

-Ustanovi neodvisno finančno policijo,ki bi bila dolžna preverjat vsako tudi anonimno prijavo.Pri teh zakonih bi morale biti določbe zakona napisane tako ,da bi bile učinkovite tudi v praksi in ne samo na papirju kot je bilo to dosedaj .Trenutno ima možnost ugotavljanja izvora premoženja DURS,ki pa tega ne dela ampak se prav trudi ,da ne bi nebenega preverjali glede izvora premoženja.

Že vse od osamosvojitve naprej čakam na vlado,ki bi imela jajca in sprejela te nujno potrebne zakone za preprečevanje lopovščine ,kateri smo v Sloveniji priča že skoraj 20 let.Sprejetje tega zakona so obljubljale vse dosedanje vlade in tudi sedanja PAHORJEVA vlada.Verjetno so vse naše dosedanje pa tudi ta vlada razmišljale,da je obljubit in obljubo izpolnit preveč je čisto zadosti će samo obljubiš.Pri vseh naših dosedanjih vladah sem opazil,da se bojijo sprejet te zakone bolj ko HUDIČ križa.

Javno pozivam Pahorja,da kot prvi predsednik vlade izpolni dano obljubo in predlaga državnemu zboru sprejem teh zakonov,ki bodo enkrat za vselej presekali skoraj ,da legalizirano lopovščino v Sloveniji in to za vse večne čase.Ker so naši poslanci častni ljudje (tako pravijo sami)ni hudič, da ne bi bili ti zakoni sprejeti.

16 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K kal-51 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


1. 2. 2010

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Ob nespornem dejstvu perečega problema gospodarske in javno-finančne kriminalitete in njenega negativnega vpliva na razvojne potenciale, mednarodno konkurenčnost države, socialno enakost in pravno varnost, strokovne analize v Republiki Sloveniji nesporno kažejo, da obstoječa organiziranost kot tudi usposobljenost organov odkrivanja in pregona, metodologije dela, strategije in prioritete niso ustrezni za učinkovitejše preprečevanje in preiskovanje najtežjih oblik gospodarske, javno-finančne kriminalitete, korupcije ter drugih najhujših oblik kriminalitete, ki zahteva specializirana znanja. Na podlagi teh ugotovitev je bila sprejeta odločitev, da Slovenija nujno potrebuje kvalitativni in trajnostni preskok na področju omejevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona zahtevnejših oblik gospodarske, javno-finančne kriminalitete in korupcije ter drugih zahtevnejših oblik kaznivih dejanj, ki zahtevajo posebna znanja. Koncept nove organizacijske oblike, ki naj bi povečala učinkovitost odkrivanja in pregona tovrstne kriminalitete, je imel za cilj odpraviti sedanje pomanjkljivosti, obenem pa graditi na že pridobljenih bogatih in pozitivnih izkušnjah s področja odkrivanja in pregona; predvsem pa je bilo eno ključnih izhodišč načelo, da se z reformo ne ogrozi tistih dobrih praks, ki že obstajajo, da se ne ohromi tekočih preiskav in delovanja kriminalistične policije na regionalni ravni ter da se ne poruši enovitost slovenske policije ali gradi nove državne institucije. Zato je tudi prišlo do širokega strokovnega konsenza, naj se ne gre v postavljanje povsem nove inštitucije v obliki finančne policije. V kontekstu iskanja najboljše rešitve in dobrih praks sta bila opravljena primerjalni pregled ter analiza organiziranosti držav članic EU ter priporočil in ugotovitev organizacij, kot sta OECD in Svet Evrope na področju boja proti gospodarskemu in organiziranemu kriminalu ter korupciji. Opravljena je bila temeljita analiza stanja in izdelana premišljena zasnova učinkovitejšega odkrivanja in pregona gospodarske, organizirane in korupcijske kriminalitete v obliki Nacionalnega preiskovalnega urada (v nadaljevanju –NPU). Sam projekt ustanovitve NPU pa je ves čas od svoje zasnove predstavljal eno izmed prioritet Vlade Republike Slovenije in je bil voden ob širšem konsenzu različnih državnih organov in ob sodelovanju zunanje stroke.

Kot smo poudarili že uvodoma, se bo s postavitvijo NPU zagotovil ustrezen organizacijski, zakonodajni, materialni in kadrovski okvir za dolgoročno, strokovno in učinkovito, predvsem pa operativno avtonomno delovanje organov pregona in odkrivanja. Izrazit problem s katerim se srečujemo že dalj časa, je področje začasnega zavarovanja in trajnega odvzema premoženjske koristi, ki jo storilci pridobijo z izvrševanjem kaznivih dejanj. Kljub velikemu številu v preteklosti opravljenih finančnih preiskav, katerih namen je bil identificirati premoženje, ki izhaja iz kaznivih dejan organizirane in gospodarske kriminalitete, in kljub številnim pobudam za začasno zavarovanje protipravno pridobljenega premoženja, ki jih je policija posredovala na pristojna državna tožilstva, so sodišča izdala le malo sklepov za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi, kar kaže na sistemske probleme na tem področju, in sicer na celotni relaciji delovanja »verige pravice« (chain of justice), od policije preko tožilstva do sodstva. Nacionalni preiskovalni urad s predvideno organiziranostjo predstavlja odgovor tudi na tem področju. Posebej usposobljeni in specializirani finančni preiskovalci bodo zagotavljali dosledno izvajanje finančnih preiskav in predlaganje odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi. Ob doslednem izvajanju ukrepov iz Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku trenutno potekajo tudi aktivnosti za vzpostavitev nacionalne točke za odvzem protipravne premoženjske koristi skladno s pravnim redom Evropske Unije. Povečanje učinkovitosti na tem področju pa bo mogoče samo ob hkratnem usposabljanju vseh udeleženih v tem postopku (policije, državnega tožilstva in sodišča).

Odziv Ministrstva za finance

Davčni organ na podlagi Zakona o davčnem postopku ( v nadaljevanju: ZDavP-2) za namene obdavčenja ugotavlja velikost premoženja fizične osebe z institutom prijave premoženja. Prijava premoženja je namenjena oceni davčne osnove za davke od dohodkov fizičnih oseb. Tako so določila ZDavP-2, ki se nanašajo na prijavo premoženja, povezana z odmero davka v primerih, ko ima davčni organ pravico ugotoviti davčno osnovo fizične osebe s cenitvijo. V skladu z 69. členom ZDavP-2 sme davčni organ v določenih primerih, ki jih določa 68. člen ZDavP-2 pozvati posameznega davčnega zavezanca – fizično osebo, da predloži davčnemu organu podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. Ti primeri so naslednji: - zavezanec za davek ne vloži davčne napovedi ali ne predloži obračuna davka davčnemu organu ali ju vloži oziroma predloži brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davčne obveznosti; - fizična oseba ne napove dohodkov; - davčni organ ugotovi, da temelji davčna napoved oziroma obračun davka na neresničnih ali nepravilnih podatkih; - davčni organ ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obračunu davka, niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, razen če davčni zavezanec navede upravičene razloge; - zavezanec za davek na zahtevo davčnega organa ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne ali če kažejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki upravičujejo dvom o njihovi vsebinski pravilnosti; - delodajalec ne predloži podatkov o davčnem odtegljaju od dohodkov iz zaposlitve. - če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden Glede navedbe, da ima trenutno možnost ugotavljanja izvora premoženja DURS, ki pa tega ne dela ampak se prav trudi, da ne bi nobenega preverjali glede izvora premoženja, pojasnjujemo, da DURS od leta 2006 izvaja postopke, s katerimi ugotavlja velikost premoženja fizične osebe za namene obdavčenja. Davčni organ je v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku dolžan naznaniti kazniva dejanja, za katere se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je o njih obveščen, ali če kako drugače zve zanje. Ugotavljanje izvora premoženja od osamosvojitve bi bilo v nasprotju s pravnim redom, ker Ustava RS določa, da zakoni in drugi predpisi načeloma ne morejo imeti učinka za nazaj. Od ljudi je mogoče zahtevati določeno ravnanje zgolj vnaprej. Retroaktivnost oz. uporaba pravnih norm za nazaj posega v pravno varnost in le-to slabi. Zato ni primerno, da nastopijo pravne posledice za ravnanja posameznika, ki so nastala v preteklosti. Zakonodajni program za leto 2009 je vključeval tudi zakon o finančni policiji, za pripravo katerega je bilo zadolženo Ministrstvo za finance. Ob tehtanju različnih možnosti in preučitvi tujih praks je Vlada sprejela odločitev, da se namesto finančne policije ustanovi nacionalni preiskovalni urad (v nadaljnjem besedilu: NPU), ki bo deloval znotraj Policije in bo pristojen za preiskovanje najtežjih oblik gospodarskega kriminala in korupcije ter ostalih oblik resne kriminalitete, nadaljnje aktivnosti v zvezi s tem pa je prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve. Pravna podlaga za ustanovitev NPU bo spremenjen in dopolnjen Zakon o policiji, ki bo omogočal ustanovitev novega avtonomnega preiskovalnega urada, ki bo okrepil specializacijo organov odkrivanja na področju najtežjih oblik kriminala ter izboljšal učinkovitost pri zasegu in zavarovanju protipravne premoženjske koristi.

Priloge:

Komentarji