Sprejem občinskih prostorskih planov

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Urejanje prostora je ena izmed izvirnih nalog občin. V skladu z  Zakonom o lokalni samoupravi  občina opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. Občina ureja prostor oziroma načrtuje prostorski razvoj samostojno v okviru Ustave RS in zakonov. Avtonomija občine na področju prostorskega načrtovanja je torej omejena s cilji in izhodišči širšega prostorskega urejanja, varstvom okolja in drugimi z zakoni urejenimi sektorskimi posegi v okolje.

Pri urejanju prostora je treba skrbno tehtati in medsebojno usklajevati različne interese v prostoru, tako javne kot zasebne. Sprememba namenske rabe zemljišč je eden od rezultatov premišljenega strokovnega dela, ki obsega analize prostora in prostorskih možnosti, konceptualne rešitve in opredelitve, analize potreb in stanja v prostoru. Spremembe zemljišč v postopku prostorskega načrtovanja ne morejo biti in niso samo rezultat zahtev in pobud posameznikov, temveč širših ciljev in možnosti lokalne skupnosti, v okviru katerih se seveda upoštevajo tudi želje in potrebe posameznikov, če te niso v nasprotju s temeljnimi načeli prostorskega načrtovanja.

V začrtanih okvirih prostorskega načrtovanja, določitev namenske rabe zemljišč z občinskim prostorskim načrtom (OPN) ne pomeni odločanja o pravicah ali pravnih koristih posameznikov, temveč gre za normiranje v javnem interesu. Je pa res, da namenska raba zemljišča neizogibno sooblikuje vsebino lastninske pravice lastnikov zemljišč na območju OPN, zato morajo biti lastniki o spremembah ustrezno obveščeni in predvsem pravočasno vključeni v postopek priprave OPN. Temu sledi tudi obstoječa prostorska zakonodaja (Zakon o urejanju prostora), ki med temeljnimi načeli določa tudi načelo sodelovanja javnosti, in sicer: pristojni organi morajo v zadevah urejanja prostora omogočati sodelovanje javnosti pri odločanju in sprejemanju prostorskih aktov tako, da je javnosti omogočeno zgodnje in učinkovito sodelovanje. Pristojni organi morajo obveščati javnost o postopkih priprave in spremembe prostorskih aktov tako, da je omogočena njihova pravočasna in ustrezna vsebinska obravnava v različnih fazah priprave OPN. V skladu s tem načelom je tudi občina, kot pripravljavka, zavezana k vključevanju javnosti v postopke priprave svojih prostorskih aktov, in sicer v času priprave izhodišč, javne razgrnitve in javne obravnave.

Tudi osnutek novega Zakona o urejanju prostora, ki je trenutno v javni obravnavi, ohranja obveznosti občin, glede vključevanja in obveščanja javnosti v postopkih priprave OPN. Seveda pa je na drugi strani pomembno tudi zavedanje posameznikov in lastnikov zemljišč, da informacijam občine sledijo in možnost svojega aktivnega sodelovanja pri oblikovanju rešitev v OPN tudi uporabijo.