16. 10. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da z namenom motiviranja fleksibilnih oblik dela možnost opravljanja dela na domu za zaposlene v zasebnem in javnem sektorju že ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19, v nadaljevanju: ZDR-1), tolmačenje katerega ne sodi v pristojnost našega ministrstva, temveč v pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Ne glede na to pojasnjujemo, da z namenom motiviranja delodajalcev in delojemalcev za različne možnosti uporabe dela na domu ZDR-1 v tretjem odstavku 68. člena posebej določa možnost, da se s pogodbo o zaposlitvi delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca (na primer le posamezen dan v tednu). Delavec tako lahko delo na domu opravlja za celotno trajanje ali le del delovnega časa, ob pomoči telefona, interneta, e-pošte in drugih komunikacijskih sredstev ter ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca.
Upoštevaje določbe ZDR-1 lahko vsak organ sprejme splošni akt, ki podrobneje ureja opravljanje dela na domu. Odločitev o delu na domu praviloma sprejema delodajalec oziroma predstojnik upoštevaje vrsto in naravo dejavnosti ter potrebe delovnega procesa in zagotavljanje storitev za uporabnike. Pri odločitvi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je treba upoštevati naravo dejavnosti in možnosti opravljanja dela na domu, presoja o obsegu opravljanja dela na domu pa je glede na naravo upravnih storitev in pristojnosti posameznih organov državne uprave v pristojnosti predstojnikov.
Odločitev delodajalcev oziroma predstojnikov za delo na domu je torej odvisna predvsem od vrste in narave dela ter potreb in organizacije delovnega procesa pri vsakem delodajalcu, vendar pa je hkrati potrebno tudi soglasje posameznega delavca k takšnemu načinu dela. V skladu z ZDR-1 je sicer delodajalec tisti, ki mora delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti, možen pa je tudi drugačen dogovor, kar je pri opravljanju dela na domu urejeno v 70. členu ZDR-1, ki določa, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev na domu. ZDR-1 delodajalcu nalaga tudi dolžnost zagotavljanja varnih pogojev dela na domu. Navedena dolžnost je določena tudi v temeljnem zakonu, ki ureja varnost in zdravje delavcev, to je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11).
Upoštevaje navedeno veljavno ureditev je torej mogoče ugotoviti, da je možnost opravljanja dela na domu že urejena tako v zasebnem kot v javnem sektorju, odločitev o delu na domu pa sprejema delodajalec oziroma predstojnik posameznega organa, pri čemer mora upoštevati vrsto in naravo dejavnosti ter organizacijo delovnega procesa v organu in zagotavljanje storitev za uporabnike.
V luči trenutnih razmer in okoliščin, ko je treba izvajati ukrepe zaradi preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19 (npr. upoštevanje karantene, samoizolacije in drugih posebnih ukrepov, med katere sodijo tudi ukrepi, ki jih sprejme delodajalec zaradi omejitve tveganja za okužbo), pa pojasnjujemo še, da je skladno z veljavno ureditvijo možno tudi enostransko (brez soglasja delavca) odrediti opravljanje drugega dela ali dela na drugem kraju (npr. na domu), saj določba 169. člena ZDR-1 dopušča tako odreditev drugega dela kot spremembo kraja opravljanja dela v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje. Obveznost opravljanja dela delavca na drugem kraju na podlagi 169. člena ZDR-1 traja začasno, dokler so podani pogoji po tem členu.
Na Ministrstvu za javno upravo menimo, da je obstoječa zakonska ureditev ustrezna in da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Delo na domu lahko ob soglasju delodajalca in delavca predstavlja pomemben institut za naslavljanje sodobnih vsakodnevnih izzivov tako na strani delavca kot delodajalca. Gre za institut, ki ob spoštovanju obveznosti in pravic vseh deležnikov, delavcu omogoča lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, delodajalcu pa večjo fleksibilnost in lažjo organizacijo dela ob izrednih dogodkih.
Takšna oblika dela ima tudi številne druge pozitivne učinke npr. na okolje (zmanjšanje prometa), na poslovne in bivanjske stroške (nižji stroški izven urbanih središč), na obremenjenost kritične infrastrukture (vrtci, šole, javni potniški promet, …) ipd. Ob navedenem pa je treba izpostaviti tudi izzive, ki se pri takšni ureditvi dela pojavljajo z vidika organizacije dela (obseg, pričakovani rezultati, delovni čas, nadzor, …), delovnega mesta (zagotavljanje delovnih sredstev, nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, varnost in zdravje pri delu, …) in vključenosti delavca v poslovanje delodajalca oz. vse poslovne in socialne vidike pri delodajalcu običajne za opravljanje dela pri delodajalcu.
Opravljanje dela na domu je mogoče dogovoriti s pogodbo o zaposlitvi. To obliko pogodbe o zaposlitvi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13-popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19, v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) ureja v določbah od 68. do 72. člena. Za delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca ter delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.
Glede na pogodbeno naravo delovnega razmerja mora biti za delo na domu podano ustrezno soglasje volj delodajalca in delavca, ki se izrazi v sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delo na domu (ne glede na to ali gre za novo zaposlitev ali dogovor o opravljanju dela na domu z delavcem, ki je že zaposlen). ZDR-1 v drugem odstavku 69. člena izrecno določa, da se s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu.
Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Ob obveznostih delodajalca, ki izhajajo iz delovnega razmerja in običajnega opravljanja dela pri delodajalcu mora delodajalec v primeru opravljanja dela na domu obvestiti inšpektorat za delo o nameravanem organiziranju dela na domu in zagotoviti delavcu nadomestilo za uporabo lastnih sredstev.
Dalje naj glede na splošno epidemiološko situacijo v državi v zvezi z obravnavanim vprašanjem pojasnimo, da ZDR-1 v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.
Glede na izpostavljeno je v okoliščinah, ko je treba izvajati ukrepe zaradi preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19 (npr. upoštevanje karantene, samoizolacije in drugih posebnih ukrepov, med katere sodijo tudi ukrepi, ki jih sprejme delodajalec zaradi omejitve tveganja za okužbo), možno začasno odrediti opravljanje drugega dela ali dela na drugem kraju (npr. na domu), saj navedena določba 169. člena ZDR-1 dopušča tako odreditev drugega dela kot spremembo kraja opravljanja dela v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje.
Obveznost opravljanja dela delavca na drugem kraju na podlagi 169. člena ZDR-1 traja začasno, dokler so podani pogoji po tem členu.
Dalje naj dodamo, da je ministrstvo pojasnilo glede možnosti odreditve drugega dela ali dela na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin objavilo v dokumentu »Obveznost opravljanja drugega dela oziroma dela na drugem kraju (na domu) zaradi izvajanja ukrepov preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19 na podlagi 169. člena Zakona o delovnih razmerjih«, ki je dostopen na spletni strani: https://www.gov.si/novice/2020-09-22-odrejanje-drugega-dela-ali-na-drugem-kraju-zaradi-izjemnih-okoliscin/
Splošne informacije glede opravljanja dela na domu pa smo objavili v dokumentu »Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu«, ki je je dostopen na spletni strani: https://www.gov.si/novice/2020-06-22-opravljanje-dela-na-domu-z-vidika-delovnega-prava-in-varnosti-in-zdravja-pri-delu/
Zaradi spodbujanja uporabe in možne poenostavitve izvajanja dela od doma bomo na ministrstvu pripravili analizo zakonskega okvira in primerjalno pravne ureditve dela na domu in pripravili usmeritve in priporočila za ureditev in izvajanje te oblike dela. Nenazadnje naj še dodamo, da namerava ministrstvo razpravo glede možnih sprememb ureditve dela na domu odpreti tudi s socialnimi partnerji.