3. 1. 2011
Odziv Ministrstva za finance
Zakon o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/09; v nadaljevanju: ZDS-1) določa, da so naloge Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS), pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev; opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju; preprečevanju in odkrivanju davčnih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj; izvajanje predpisov Evropske skupnosti in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo z delovnega področja službe, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in s pristojnimi organi drugih držav; sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja davkov. V davčnem nadzoru se preverja, ali davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti v skladu z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek. Davčni nadzor obsega davčni nadzor davčnih obračunov pri davčnem organu, davčni inšpekcijski nadzor in davčno preiskavo. Davčni nadzor se opravlja tako v korist kot v breme zavezanca za davek. Uradna oseba davčnega organa mora v davčnem nadzoru zbrati vsa dejstva in vse okoliščine, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje davčne obveznosti. DURS izvaja davčni inšpekcijski nadzor v skladu z letnim načrtom inšpekcijskega nadzora, ki ga pripravlja na podlagi objektivnih kriterijev, ki morajo upoštevati načelo enakomernega inšpekcijskega nadziranja vseh zavezancev za davek in načelo pomembnosti davka, ki ga zavezanec za davek prispeva v javnofinančnih prihodkih. Ne glede na to, pa se lahko v letni načrt vključi tudi davčni inšpekcijski nadzor pri zavezancih za davek, če to narekujejo ugotovitve davčnega organa. DURS vsako informacijo iz okolja, kot so tudi prijave, anonimne prijave, skrbno prouči in ukrepa v skladu z zakonom. V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da se državljani Republike Slovenije zavedajo pomena izpolnjevanja davčnih obveznosti. DURS ugotavlja, da obstaja visok delež tistih, ki zaznavajo kršitve v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti in jih prijavijo DURS. To je odraz dejstva, da se tudi na ta način zagotavlja enakost pred zakonom in omogoča enakomernejše obdavčevanje davčnih zavezancev. Na davke ne smemo gledati kot na prisilne dajatve, temveč predvsem na to, da državi in lokalnim skupnostim zagotavljajo uresničevanje njihovih nalog. Država se pri izvajanju svoje socialne, servisne in razvojne funkcije pojavlja kot pomemben partner pri vzpostavljanju različnih razmerij do državljanov in gospodarstva. Tako po eni strani z obveznimi dajatvami pobira javnofinančne prihodke, po drugi strani pa dodeljuje socialne transfere prebivalstvu ter v skladu z dovoljeno politiko državnih pomoči tudi subvencije gospodarstvu. S predpisovanjem davkov, ki predstavljajo pretežni del javnofinančnih virov, država tudi pomembno vpliva na ekonomsko politiko. Zato je tudi v interesu prijaviteljev, da prijavijo osebe, ki se izogibajo plačevanju davkov in posebno nagrajevanje ni potrebno. V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da slovenski pravni red ne pozna nagrajevanja tistih, ki določeno ravnanje ali neravnanje z znaki davčnega utajevanja, bodisi prekršek bodisi kaznivo dejanje, prijavijo pristojnim organom. S tega vidika se naš pravni red ne razlikuje od večine pravnih redov drugih držav članic EU in držav članic OECD. Upoštevajoč navedeno, je primerneje med ljudmi vzpodbujati zavest o potrebnosti plačevanja davkov in s tem prispevanja k dobrobiti vseh državljanov, česar pa se z nagrajevanjem prijaviteljev po mnenju ministrstva ne bi dosegli.