Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ljubljanska mestna obvoznica in vinjetni sistem

1350 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

"Normalne" države imajo obvoznice okrog glavnega (večjih) mest izvzete iz vinjetnih sistemov. Npr. Bratislava (Slovaška), ....

Zakaj Ljbljana (Slovenija) nima mestne obvoznice izvzete iz vinjetnega sistema?

Dajem pobudo, naj se ljubljanska mestna obvoznica izloču iz vinjetnega sistema tako kot so to naredili v Mariboru.

Za določanje in spreminjanje cestninskega sistema je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo ter Vlada RS, DARS d.d. pa je zadolžen izključno za njegovo izvedbo.

28 glasov

8 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR F Ferenc 156 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


3. 11. 2020

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Pobude v zvezi z izvzemom posameznih odsekov iz vinjetnega sistema cestninjenja so že bile dane za različna območja Republike Slovenije, vendar je potrebno v zvezi s tem izpostaviti dejstvo, da bi kakršnakoli sprememba obstoječega sistema cestninjenja, ki bi bila geografsko omejena na posamezne predele znotraj države, povzročila neuravnoteženo situacijo, kjer bi bili uporabniki cestninskega omrežja na posameznem geografskem območju v privilegiranem položaju. Vzpostavitev kakršnihkoli izjem bi vodila v razpad enotnega sistema cestninjenja, saj bi se tovrstne težnje po določitvi izjem iz različnih razlogov pojavile tudi v drugih predelih države. Ob tem je potrebno omeniti tudi dejstvo, da smo imeli pred uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja oziroma uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, v Republiki Sloveniji v veljavi t. i. mešani cestninski sistem (odprti in zaprti), kar je v praksi dejansko pomenilo, da vsi uporabniki cestninskega omrežja niso plačevali cestnine po enakih kriterijih. Iz tega vidika navedeni sistem cestninjenja ni bil pravičen, saj se je v praksi cestninilo približno dve tretjini cestninskega omrežja, ena tretjina omrežja pa se ni cestninila. Navedeno je v praksi pomenilo, da so bili posamezni uporabniki cestninskega omrežja dejansko neenako obravnavani. Z vzpostavitvijo vinjetnega sistema cestninjenja in elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, so bili naposled vzpostavljeni pogoji enake obravnave vseh uporabnikov slovenskega omrežja avtocest in hitrih cest. Poleg tega ljubljanski avtocestni obroč ni neposredno primerljiv z mariborsko obvoznico, saj gre za različne nivoje kategorizacije cest, različne upravljavce cest in tudi neizpolnjevanje nekaterih drugih pogojev. Glede na predhodno navedeno obrazložitev se ocenjuje, da predlagana izjema v okviru sistema cestninjenja ni ustrezna.

Komentarji