Poslanska imuniteta
Apeliramo na to, da se popolnoma črtata drugi in tretji odstavek 83. člena Ustave Republike Slovenije (ter s tem tudi 22. člen ZPos, ki pravi enako)!
Prvi odstavek ima svoj smisel in pomen, saj ščiti poslance pri kritiziranju in izražanju svojega mnenja, zato mora biti prvi odstavek popolnoma ločen ter zapisan v drugem členu, saj drugi in tretji odstavek razlagata o kriminalnih dejanjih, kar pa nima popolnoma nobene veze s svobodo govora oz izražanju mnenja, zato ga je treba črtati iz ustave!
Razlaga glede na drugi in tretji odstavek:
Še veljavni 83. člen ustave razlaga, da se zoper poslanca ne sme začeti sodni pregon tudi za druga kazniva dejanja, kaj šele ga pripreti, če tega državni zbor posebej ne odobri. Za podelitev imunitetne zaščite posameznemu poslancu zadostuje večina glasov na seji navzočih poslancev. S črtanjem teh dveh odstavkov bi preprečili kakršnokoli zlorabo poslancev o njihovi imuniteti.
Drugi in tretji odstavek omogočata poslancem, da se izogibajo roki pravice v zvezi z dejanji, ki niso imela nobene zveze z delom v parlamentu in so storili kazniva dejanja, ki ne spadajo v okvir opravljanja njihove funkcije, kar se je v preteklosti že prevečkrat izkoriščalo (spodaj po alinejah nekaj primerov)! Poslanska imuniteta se izkorišča, tudi če kriminalno dejanje ni dokazano in dovoljen mora biti kazenski pregon, tudi ko obstaja sum na kaznivo dejanje! Pa čeprav se boste sklicevali na to, da so primeri izkoriščanja osamljeni in da pri presoji o upravičenosti do poslanske imunitete igra vrsta oziroma narava kaznivega dejanja, je ta člen popolnoma nesmiseln. V kolikor bi poslanci kršili zakon, mora poslanec za svoja kazniva dejanja prevzeti vso odgovornosti! Vsi smo enaki pred zakonom.
- k.d. poskusa izdaje nekritega čeka (Kpr 242/93)
- k.d. povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (K 48/96)
- k.d. nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi (K 319/95)
- k.d. nasilništva (Kt -S 9/98)
- k.d. zlorabe ur. položaja ali ur. pravic (Kpr 195/98)
- k.d. lahke telesne poškodbe in k.d. poškodovanja tuje stvari (I K 442/98)
- k.d. zlorabe pooblastil (Kt 121/95-R/S)
- k.d. zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic (K 92/2000-54)
- k.d. ogrožanja varnosti pri delu (Kpr 70/2001)
- k.d. pomoči h kaznivemu dejanju poskusa umora (K 341/2002)
- k.d. zlorabe uradnega položaja, ponareditve poslovnih listin, dejanja jemanja podkupnine, ogrožanja varnosti (KT (1)248/04-16)
- k. d. ogrožanja z nevarnim sredstvom pri prepiru ali pretepu (KT (0)152/05-3)
- k.d. nevestnega dela v službi (Kt/0/116/05-Bš/ld)
Ne gre se za diskreditacijo poslanca, pač pa izključno za privilegij poslancev - ta dva člena nista nekaj, na kar se lahko poslanec v svojem imenu sklicuje. Pred zakonom SMO vsi enaki, ne glede na status osebe (minister, poslanec, podjetnik ali povsem navaden državljan)! Zato je nujno, da se to črta iz ustave!
Razlaga glede na prvi odstavek
Prvi odstavek je nekaj povsem drugega in razlaga o svobodi govora ter na ta način ščiti poslance pri kritiziranju in izražanju svojega mnenja. To področje bi bilo treba vsekakor urediti oz. dopolniti! Citiramo Mira Cerarja (primer sovražnega govora - ta po slovenskem kazenskem zakoniku predstavlja kaznivo dejanje):
"Vemo pa, da če poslanec v svojem nastopu za govornico izreče kar koli, kar sodi v domeno sovražnega govora, za to uživa absolutno poslansko imuniteto z vidika kazenskega prava, to se pravi, da za take izjave ne more biti kazensko preganjan," pravi Cerar in dodaja, da je lahko zgolj civilno tožen. "In to je zagotovo dostikrat zlorabljeno, saj se poslanci lahko v tem primeru skrijejo za poslansko imuniteto in povedo kaj takega, kar sodi v domeno sovražnega govora ali v kakšno drugo neetično kategorijo." (vir RTV SLO)
_________________
83. ČLEN URS (POSLANSKA IMUNITETA)
Poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles.
Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.
Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.
ZPos (2. Poslanska imuniteta)
21. člen
Poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles.
22. člen
Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.
O zahtevi pristojnega državnega organa za dovoljenje iz prejšnjega odstavka odloči državni zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije najkasneje v 30 dneh od dneva vložitve zahteve.
Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz drugega odstavka tega člena.