Prometne površine
Predlagam, da vlada oblikuje predpis s katerim uredi predpise za ureditev prometnih površin, ki so osnova za varnost prometa:
1. Z novostmi predpisov ureditve prometa, ki so v fazi sprejema, je predvideno, da se na prometno površino kolesarjev razvrsti tudi različne prometne pripomočke z avtonomnim pogonom, kot so električni skuterji, skiroji in podobno, s čimer se ustvarja nevarna gneča na označenih preozkih kolesarskih stezah. Z novim predpisom je bo določena bočna varnostna razdalja 1,5 metra. V Ljubljani obstaja označena kolesarska steza, ki je ožja kot pol metra, različna enostezna vozila s pomožnim motorjem imajo krmila merijo v širino tudi pol metra, zaradi česar nastajajo nepotrebne nevarnosti že med srečenjem, vožnja mimo v stilu prehitevanja po teh pravilih pa sploh ni možna. Predlagam, da se predpiše minimalna širina dvosmernih kolesarskih stez v širini trikratne dovoljene maksimalne širine enosteznih prometnih sredstev s pomožnim motorjem.
2. Predvidena je maksimalna dovoljena hitrost za prometna enostezna sredstva s pomožnim motorjem. Ob tem nastaja vprašanje kako naj upravljalec takšnih prometnih sredstev kontrolira hitrost, če ni predpiana obvezna oprema za merjenje hitrosti. Predlagam, da vlada predpiše obvezno opremo predmetnih prometnih sredstev z merilniki hitrosti.
3. Označene kolesarske steze ob cestah so speljane tudi skozi semaforizirana križišča, ob njih navadno tudi pločniki. Za pešce so označeni prehodi čez površino za motorna vozila in pešci čakajo na zeleni signal tudi na kolesarskih stezah, ker v večini križišč ni oznake prehoda za pešce. Predlagam vladi, da predpiše obvezno risanje talne oznake prehoda za pešce tudi čez kolesarske steze. Kolesarske steze ne smejo biti nivojsko podrejene stranskim priključkom ampak potekajo v enakem nivoju kot površina vozišča za motorna vozila.