brezposelni, ki jim je prenehalo denarno nadomestilo in presegajo cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči so pozabljeni pri interventnih ukrepih
Sem brezposleni, ki mu je prenehalo denarno nadomestilo pred razglasitvijo epidemije. Diskriminacija pri obravnavanju v času epidemije. Zakonodajalec je po moji oceni kršil prvi odstavek 14. člena Ustave, saj kot brezposlenemu, ki mu je prenehalo denarno nadomestilo pred razglasitvijo epidemije in hkrati iz tega ali onega razloga presegam cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči in nimam nobenega priliva v času epidemije sem prikrajšan v času epidemije, saj mi zakonodajalec v napadenima zakonima ni namenil niti kriznega solidarnostnega dodatka in niti kriznega denarnega nadomestila za čas epidemije kot je to namenil ostalim brezposelnim z nadomestilom za čas epidemije in upokojencem, ki jim je namenil različen solidarnostni dodatek, pa čeprav imajo priliv pokojnino do 700,00 EUR (verjetno tudi stanovnje in hišo in še partnerja z pokojnino ali plačo – ni se preverjalo).Zakonodajalec dejansko ni zagotovil enakopravno obravnavanje takšnih zapostavljenih družbenih skupin oziroma posameznikov, ki smo brezposelni brez denarnega nadomestila, ki jim je prenehalo denarno nadomestilo pred epidemijo in iz tega ali onega razloga presegamo cenzus za denarno socialno pomoč in nas je diskriminiral. Opustitev zakonodajalca v napadenima zakonoma oziroma odklonitev oz izpustitev brezposelnih brez denarnega nadomestila, ki jim je prenehalo denarno nadomestilo pred epidemijo pomeni poseg v pravico do enakopravnega oziroma nediskriminacijskega obravnavanja iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Za tako odločitev zakonodajalca ni obstajal kakšen ustavno dopusten razlog.Zakonodajalec tudi v napadenima zakonoma ni navedel definicije ranljive skupine, kar pomeni kršitev načela pravne države (2. člen Ustave), ki zahtevajo, da so zakonske norme jasne in nedvoumne in ne dopuščajo arbitriranja. V obravnavanem primeru je predmet presoje napadena zakonska ureditev, po kateri nam brezposelnim brez denarnega nadomestila oz, ki jim je to poteklo pred epidemijo nismo vključeni vsaj za solidarnostni dodatek kot druge skupine (upokojenci, ki pa imajo priliv pokojnino in lahko tudi drugo premoženje kot je stanovanje ali hiša ter lahko tudi partnerja z pokojnino ali plačo, študentje) ali kot brezposelni, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času epidemije.V času epidemije brezposleni brez denarnega nadomestila oz., ki jim je poteklo pred epidemijo in ki presegamo cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči tudi nismo oproščeni plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja kot je to omogočeno samozaposlenim ali brezposelnim, ki nimajo pravice do denarnega nadomestila in so ga pridobili v kolikor jim je delovno razmerje prenehalo v času epidemije. Nadaljna diskriminacija. Nedopsutno.S tem je zakonodajalec pri meni in tej skupini brezposlenih brez denarnega nadomestila oz, ki jim je poteklo pred epidemijo in ki presegamo cenzus za pridobitev denarno socialno pomoč posegel tudi v načelo varstva zaupanja v pravo (2.čl. ustave) v povezavi z (14.čl. ustave). Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), Uradni list RS, št. 49/2020 z dne 10.4.2020 in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), Uradni list RS, št. 61/2020 z dne 30.4.2020 sta v neskladju z 2. in 14. čl. Ustave. Zakonodajalec je posegel v načelo varstva zaupanja v pravo 2.čl. ustave (pravna država) in prvi odstavek 14. člena Ustave (nedopustna diskriminacija), saj je podano arbitriranje, dajanje nedopusnte prednosti eni skupini in zapostavljene druge.#UKREPI ZA VSE #OSTANIMO DOMA#SKUPAJ ZMOREMONi posamezne obravnave vsakega posameznika, ki bi na podlagi tega bilo odločeno ali mu gre nadomestilo ali solidarnostni dodatek, ni določitve ranljive skupine, ki bi bila upravilčna do solidarnostnega dodatka ali nadomestila v času epidemije (arbitriranje), dajanje prednosti eni skupini, ki že prejema prilive - pokojnino (upokojenci, ob tem pa imajo lahko tudi drugo premoženje kot je stanovanje in partnerja z pokojnino; ni se posamezno preverjalo okoliščine za odločitev o solidarnostnemu dodatku) in jim še nameniti solidarnostni dodatek in brezposlenim, ki ne izpolnjujejo pravico do denarnega nadomestila in jim je delovno razmerje prenegalo v času epidemije in jim še nameniti denarno nadomestilo v času epidemije in hkrati zapostavljanje druge skupine, to je nas, ki smo brez prilivov kot brezposelne osebe, ki nam je denarno nadomestilo prenehalo pred epidemijo in iz tega ali onega razloga presegamo cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči. Ni ukrepov za vse. Nedopustna diskriminacija. Arbitriranje. Predlagam, da se ta krivica popravi in se nam da dodatek za čas epidemije. Tudi mi moramo jesti.