Bolonjski študij, študentsko delo in življenja študentov
Bolonjski študij je, namesto, da bi študij zmanjšal na 3 leta, študij dejansko podaljšal na 5 let. Moje mnenje je, da so tri leta aktivnega in zahtevnega študija popolnoma dovolj, da se mladi naučijo teoretičnega dela dela, ki ga želijo opravljati (seveda so izjeme, kot je medicinska fakulteta).
Problem je seveda v tem, da imajo študentje po treh letih 'samo' 6. stopnjo izobrazbe, zato gredo avtomatsko vsi še na bolonjski magisterij. Menim da bi morala biti prva tri leta študija popolnom brezplačna. Ukinila bi študentsko delo, vendar bi morala v tem primeru država poskrbeti za večji del stroškov študija (tudi bivanje, prehrano, prevoz…). Vsako nadaljne leto bi morali študentje plačati sami (kot izredni študij). Prva tri brezplačna leta bi financirali s prihranki, ki bi nastali s tem, ko bi bilo vsako nadalne leto ter magitrski študij plačljivi. Na ta način bi mladi morali resno študirati, namesto da si mislijo ‚saj lahko ponavljamo, pavziramo, trikrat zamenjamo študij…, študij dejansko končati v treh letih. Ker bi ukinila študentsko delo in s tem potuho mnogim podjetjim, bi podjetja morala začeti več zaposlovati. Tu bi v upoštev prišle tudi kakšne davčne olajšave ali pa subvencije, kot spodbude za zaposlovanje mladih. Vem, da nekaj od tega že obstaja vendar kaj, ko je še vedno ceneje imeti študenta.
Pogoj za nadaljevanje magistrskega študija bi dala nekaj let delovnih izkušenj (vsaj 2 ali 3). Na ta način bi mladi dobili priložnost, da ugotovijo kaj jih resnično veseli. Magisterski študij bi moral biti študij, ki bi poglobil znanje pri delu, ki ga dejansko opravljaš ne pa samo nadaljevanje nekih teorij, ki jih mladi dokler se ne srečajo s prakso bolj malo razumejo. Ker bi bili na nek način prisiljeni, da začnejo iskati delo, bi se na ta način tudi hitreje osamosvojili, se odselili od svojih mam ipd. Problem mladih danes je tudi v tem, da preprosto ne vedo kaj bi s svojim življenjem, zato vlečejo študij v nedogled, živijo v hotelih mama in izkoriščajo trenutni sistem (študenstko delo) ter ostajajo večno mladi.
Poleg tega bi moral biti magistrski študij tudi plačljiv (za vse), da se sami izobrazbi povrne nekaj spoštovanja. Mislim, da bi morali tri letnemu študiju dati 7. stopnjo, magisteriju pa vrniti 8. stopnjo, da bi tudi tisti, ki imajo sedaj univerzitetno izobrazbo še po starem sistemu in torej 7 stopnjo imeli spodbudo da nadaljujejo študij če želijo.
Kakorkoli že, mlade je treba spodbuditi da začnejo o svojem življenju in delu začeti razmišljati v zgodnjih dvajsetih, ne pa poznih dvajsetih ali celo zgodnjih tridesetih. Študenstko delo, razne možnosti ponavljanja, pavziranja, in menanja študija, k temu ne pripomorejo. Ena izmed neverjetnih pomankljivosti tega sistem je tudi, da se lahko nekdo, ki je že zaključil študij, vpiše na neko srednjo šolo v Kopru (verjetno tudi kje drugje) za 80 EUR, samo zato, da dobi status in lahko še naprej koristi ugodnosti statusa. Preprosto ne razumem kako lahko študent ponovno postane dijak.