Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Socialna podpora in delo

895 OGLEDOV 33 KOMENTARJEV

V nekaterih državah imajo tako, da morajo tisti, ki dobivajo socialno podporo, opravljati nekaj ur dela (na primer vsaj osem ur) na teden, da jo lahko dobijo naprej. Delo naj bi bilo enostavno, kot so na primer pomoč starejšim in invalidom, pometanje na ulici, pobiranje smeti in podobno. Zdaj je namreč tudi tako, da namenoma zavračajo zaposlitev (tudi tisti zavračajo, ki so mladi in zdravi), ker je podpora z dodatki (npr. otroški dodatki) višja, kot je minimalna plača s prevozom in malico. Je pa res, da tisti, ki dela kot prostovoljec, tudi še nekaj dodatnega dobi. Tako da je tudi ta na boljšem kot delavec na minimalcu. Zato predlagam, da bi bilo dobro, da če nekdo hoče dobivati socialno podporo, naj opravlja določeno delo nekaj ur na teden, otroški dodatek pa naj bi se spremenil v univerzalni otroški dodatek. Da se bo končno splačalo le delati.

39 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR L Lavandel 6 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


22. 2. 2022

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/1040/1114/1399/1390/1588/1631/1873/18 in 196/21 – ZDOsk) določa, da je upravičenec do denarne socialne pomoči v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Zakon nadalje določa da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Za razloge se štejejo med drugim razlogi, zaradi katerih je pristojni organ za zaposlovanje osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb in sicer če odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja, odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev. Ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči  torej center za socialno delo preveri pogoje za pridobitev te pravice. Če vlagatelj izpolnjuje pogoje, se mu pravica prizna, v nasprotnem primeru pa se mu vloga  zavrne. Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki odkloni ali prekine ponujeno zaposlitev, izgubi pravico do denarne socialne pomoči. Odklonitev ali prekinitev zaposlitve ugotovi pristojni organ zavoda z odločbo in o tem nemudoma obvesti center za socialno delo. Center za socialno delo s prvim dnem naslednjega meseca po odklonitvi ali prekinitvi zaposlitve razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena.

Glede predloga, da da bi prejemniki denarne socialne pomoči opravljali delo nekaj ur na teden pojasnjujemo, da Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/1040/1140/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/1356/13 – ZŠtip-1, 99/1314/15 – ZUUJFO, 57/1590/1538/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/1661/17 – ZUPŠ, 75/1777/1847/19 in 189/20 – ZFRO) določa enoten način ugotavljanja materialnega položaja upravičencev do pravic iz javnih sredstev. Pravice se uveljavljajo po načelih enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in po načelu spoštovanja človekovega dostojanstva. Pravica iz javnih sredstev se dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Pri ugotavljanju materialnega položaja se upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. Osnovni namen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je zagotavljanje enake obravnave glede na materialno stanje osebe oziroma družine.

Komentarji