Uvedba dveh novih predmetov v nabor splošnega znanja.
Šolski sistem v Sloveniji je kar se tiče načina poučevanja in podajane snovi, precej zastarel. Namreč sedaj, ko sem sam skozi dal že skoraj vse stopnje izobraževanja, se komaj zavedam katera so tista znanja, ki so zame pomembna, katera so tista nepomembna (ki sem jih pozabil) in skratka kaj mi je vse šolski sistem do sedaj dal.
Predvsem sem se zamislil nad tem (in marsikateri osnovnošolec/dijak verjetno razmišlja podobno) da predvsem sedanji šolski sistem človeka preobremeni s faktografskimi podatki, namesto da bi bil večji podarek na prenašanju širših idej in konceptov ter učenju sposobnosti, kognitivnih procesov - procesov samostojnega razmišljanja in sklepanja ter argumentiranja, poleg tega pa je daleč premajhen poudarek na praktičnosti in uporabnosti znanja, ki ga učenec pridobi v toku osnovne šole in splošnih srednjih šol.
Novosti in izboljšav, ki bi jih bilo potrebno uvesti pri tej problematiki je najbrž zelo zelo veliko, mogoče celo toliko da bi bilo potrebno cele učne načrte napisati na novo in zasnovati na povsem drugačnem konceptu. Ob tem pa se mi je porodila ena ideja, ki bi mogoče lahko predstalvljala čisto konkreten premik v to smer.
Namreč, učence v osnovnih in srednjih šolah se uči vse možne podrobnosti od prebave plazilcev, vse do socialne strukture indske civilizacije pa do razvoja kmetijskih con na zahodu ZDA. Ko pa učenec pride iz srednje ali osnovne šole pa mu ni jasno kaj je to država? katere institucije ima in kako deluje? Na katere institucije se lahko nasloni ob svojih težavah? Kako delujejo sodišča? Kdo je to Notar? Kaj so davki? Kako funkcionira gospodarstvo? Kako upravljati z denarjem?
Vse našteto so vprašanja, ki so seveda precej praktično uporabna v vsakdanjem življenju, o katerih pa se naši osnovnošolci in dijaki sploh ne učijo in morejo te informacije zvedeti iz medijev. Vse informacije s področja prava in ekonomije sem se moral sam, samoiniciativno naučiti z branjem pravnih predpisov in člankov o ekonomiji.
Moj predlog je, da bi se torej Ekonomija in Pravo uvedla v zadnjih treh letih osnovne šole in v vseh splošnih gimnazijah (npr. Pravo v tretjem letniku in Ekonomija v četrtem letniku, podobno kot rotirajo med seboj Psihologija, Filozofija in Sociologija), kot obvezna predmeta.
V okviru ekonomije bi morali učenci osvojiti predvsem teoretske osnove makro in mikro ekonomije, spoznati različne ekonomsko politične sisteme ter njihove prednosti in slabosti, se poučiti o denarju in finančnih ustanovah, pa do čisto konkretnega učenja upravljanja z denarjem v lastnem gospodinjstvu.
V okviru prava bi morali učenci spoznati državo in njene organe ter njihovo delovanje, nastajanje in funkcioniranje zakonodaje, funkcioniranje sodišč in vse postopke v zvezi s tem, do tega za kaj so uporabni notarji in odvetniki, spoznati demokracijo in druge oblike vladanje ter prednosti demokracije pred drugimi, spoznati institucije države na katere se lahko posamezniki obrnejo ob posameznih težavah.
Z ekonomijo bi učenci pridobili razumevanje o tem kako funkcionira gospodarstvo na osebni, državni in svetovni ravni ter bi se tako kasneje tudi lažje vključevali vanj, ter ga razumeli ko bodo odrasli. Imam namreč občutek da nekateri odrasli še danes ne vejo kako gospodarstvo funkcionira in imajo od njega napačna pričakovanja.
Z pravom bi pa učenci dejansko razumeli pravni okvir svojega življenja, svoje državljanske dolžnosti in pravice. Bi poznali delovanje sodišč, bi poznali institucije na katere se lahko obrnejo ob potrebi in instrumente, ki jih lahko uporabijo če to potrebujejo. Tudi na tem področju se mi zdi da je veliko odraslih, ki ne vedo kam bi se obrnili po pomoč, ne vedo kakšne so njihove pravice,ne vedo vse kakšne institucije delujejo in bi jim lahko pomagale v življenju in kako bi si sami pomagali.
Znanje o tem kako upravljati z denarjem in kako delujejo sodišča se mi zdi pomembnejše od tega da podrobno poznaš razmnoževanje pajkov, sintezo lipidov ali pa stranke na slovenskem pred razpadom Avstro-Ogrske.
Ob tem treba še pripomniti, da se zavedam, da bi dva nova predmeta pomenila tudi nove obremenitve za učence, ki so že tako preobremenjeni. Vendar mislim da bi lahko nekatere druge predmete lahko zato skrčili, v višjih razredih predvsem likovno in glasbeno vzgojo, ki bi morali biti namenjeni predvsem mlajšim razredom učencev. Pa tudi nekaterim drugim predmetom, bi lahko morda namenili manj pozornosti.